gozdov (8.503)

materi. Doma je vsega dosti: blaga, polja, njiv,	gozdov...	Hiša kot grofija.	A
Ali govorim jezik suhih polj, ali zimzelenih	gozdov,	ali morda koralnih grebenov? 4.	A
zvezdah in luni zapel, o poljih in temnih obrisih	gozdov,	o belih topolih in pesmi otrok, o dobrih ljudeh	A
bolj ko vse do zdaj. Od vsepovsod: z gora,	gozdov,	s porušenih domov in iz grobov kriči: Zaupajte	A
vinskim grozdom, rožmarin in nagelj rdeč; šum	gozdov	in pesem drobnih ptičic - in še mnogo več!	A
stran 12 . \/ ter se zapleta v temne zavese	gozdov,	izpranih od dolgih nalivov. Dan se igra skrivalnice	A
gradov, o kaj, če se je potopila zarja v črnino	gozdov!	Ta nemi blesk zlatih oken.	A
niti češpelj niti reke Timave in prostranih	gozdov.	Samo kamnje.	A
človeštvo razšlo in si spet poiskalo zelenja in	gozdov	in rek; in takrat bo v miru in tišini obračunalo	A
Dežele zlatega sonca, in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja. Dežela zlatega sonca	A
Dežela zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja je nekje daleč na jugu.Leži	A
Dežela zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja. Sonce je tam res	A
dežela zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja. V deželi prebiva	A
Deželi zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja. Na zapadu poje tromba	A
Deželo zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja udirajo tujci, sinovi rodu	A
Deželi zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja. Valijo se v deželo in stiskajo	A
Dežele zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja. Trpljenje je zmirom	A
Deželi zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja. Najdù ne sme na planine	A
Dežele zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja.Si prišel, porečejo in stisnili	A
Dežele zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja: - Najdù, pozabi na	A
Deželi zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja? Najdù hodi po cestah	A
Dežele zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja.In še pripovedujem pticam	A
Deželo zlatega sonca in rdečega vina, temnih	gozdov	in zelenega morja.Obsevalo ga bo gorko in zlato	A
pastirjev, vse polne ognjev in kresov. Polna	gozdov.	Gozdovi vsi polni smrek, bukev in hrastov za	A
dolino so še goli, a že brsteči gozdovi. Izza	gozdov	gleda venec zasneženih gora, ki se svetijo v	A
ogradi straž, presekanih poti, ognjev in temnih	gozdov.	Mladec je molčal.	A
zemlja v misijonih, glasovi ptic iz tamkajšnjih	gozdov,	petje koralov, glasovi bratov, petje indijanskih	A
tudi to, da sta general in papež daleč onkraj	gozdov	in morij, da njiju prebujajo zvonovi Svetega	A
očmi; če ga hoče videti sredi rdeče zemlje in	gozdov	daljne celine, mora zapreti oči, kadar zapre	A
njihovem je nekje na koncu sveta, onkraj velikih	gozdov	in morij, od koder prihajajo patri, tu nekje	A
kaj šele pokrajina s takim imenom: Črni les.	Gozdov	so se v slovenskih deželah ljudje od nekdaj	A
okoliških močvirij? Ali k očetu, vlačit les iz	gozdov	za turjaškega gospoda, ah, očeta nima več, tudi	A
če še kdaj, gledal stvari sveta, gora, polj,	gozdov,	sonca in meseca drugače, kot jih je gledal doslej	A
procesije, pozna te ulice, sluti temna pobočja	gozdov	nad mestom, njihove obronke, za katerimi izginja	A
česa jo je strah? Zakaj jo je strah bučanja	gozdov?	Vprašanja vrtajo po meni kot kakšni prekleti	A
Njegovo posestvo leži ob koncu tatranskih	gozdov,	kjer se začno velike ogrske ravnine.Na eni strani	A
madžarski žid, ki je bil gospodar velikanskih	gozdov,	oni pa so dobivali za krvave žulje in znoj le	A
grapah, na planinah, na robovih grmov, polj in	gozdov,	na gozdnih lisah, na obmejkih in nasipih, v	A
zakrival mrak, ki se je gostil v temo, z gora in	gozdov	sem je sviščal veter, njegovo sviščanje je navijalo	A
odgovori. Slovenec ima dosti krajev, posebno pa	gozdov,	ki jih tako imenuje.Bržkone so bili ondod nekdaj	A
novinah, da išče bosenska uprava za izkoriščanje	gozdov	inženirjev.To ga je mikalo.	A
Lesne podgane vam škrabljajo pod streho; sredi	gozdov	prebivamo, zato je toliko tega mrčesa.« »Ali	A
pazi, da Bošnjaki ne sekajo lesa iz cesarskih	gozdov,	da ne gonijo tja koz in ovac. Dober človek.	A
meni kaj poslovila. Iguman jo je spremil preko	gozdov	kraj potoka Jadrene v dolino, kjer so jo čakali	A
na jasnem, kako je to, da se nahaja tu sredi	gozdov	orožno skladišče, ne da bi ljudje kradli handžarje	A
odhodu. Spoštljivo je sedel ter nadaljeval: »	Gozdov	ne očitam deželni upravi.Res me je včasi skoraj	A
Da sem jaz moški in bi se mi pojavila sredi	gozdov,	tudi mene bi ganila njena usoda in lepota.«	A
Muhobora živi ob vožnji lesa iz graščinskih	gozdov	na štiri ure oddaljeno postajo, in kdor bi jim	A
kakor zelenkast smaragd, vkovan v obroč temnih	gozdov.	Po kratkem oddihu sta zavila na desno proti	A
todle so imele mrcine kosmate svoje stagne iz	gozdov	na polje.Večerjat so hodili.	A
kupovati, zaslužijo z lesom, ki ga s strmih	gozdov	pehajo v dolino.Drugo jim pa da večinoma ovca	A
imel nadstropno hišo, pa veliko polja in lepih	gozdov.	Ko sta možaka počasi pila vsak svoj poliček,	A
posojali konje, pomagali pri spravitvi drv iz	gozdov,	priskočili na pomoč pri žetvi in pri drugem	A
meketanju čred, moje oči bi se rade napasle zelenih	gozdov.	Sit sem Bizanca, moj sinko, do grla sit.	A
prave, urejene stotnije vro iz vseh slovenskih	gozdov	in se razlivajo na raven.In sedaj prijezdi on	A
Numidovo spremstvo je komaj krotilo konje. Iz	gozdov	so doneli zdvojeni klici, goved je mukala, vse	A
in Antov. Od vseh bregov, z vseh strani, iz	gozdov	in sotesk je zagrmelo s silno jeko.Rustik je	A
četami dospel zopet pred Toper, so privrele iz	gozdov	in špilj deklice, pastirji in mladci, ki so	A
ti: kmet se je začel brihtati. Ne prodaja rad	gozdov	na čez. Na kubike, na kubike!«	A
Smrekar, ki se je po večerji vrnil iz Strniškinih	gozdov	in stopil v obednico. Bresta tak pozdrav	A
poglavje PISMO IZ SLAVONSKIH	GOZDOV	I.	A
sredi vinogradov, sadovnjakov in kostanjevih	gozdov,	s svojimi ozkimi doli in okroglasto izdolbenimi	A
bolj uhajale k spokojnejšemu zelenju obrobnih	gozdov.	Nekoliko nižje se je Ložnica stisnila	A
višja poveljstva. Semkaj, v zatišje smrekovih	gozdov,	ni več segla moč laških granat.Pač pa je soteska	A
raznolikimi večernimi glasovi. Večerna pesem	gozdov	in poljan je priletavala na perutih lahnega	A
samota, kolikor daleč je seglo oko, vse do temnih	gozdov	v daljavi.Tupatam ob poti napol zametena koča	A
vasí med holmi in cerkve na holmih, prav do	gozdov	na obzorju.Gledala sem in tako žalostno mi je	A
Nikoli nisem slišala tistih velikih, temnih	gozdov,	ki so šumeli v daljavi; zdaj jih slišim ...Zakaj	A
pozabljenih dolin. Od vseh strani prihajajo, - od	gozdov,	od morja; zdi se celó, da frfotajo z neba, na	A
preko gorâ, preko zelenih ravni in šumečih	gozdov	mi je pogledala v oči in je čutila mojo bolest	A
videlo jasno nebó in pod njim vse mesto, daleč do	gozdov.	Zvezde so se vžigale na nebu in pod nebom.	A
prihajal gor, - oddaljen mestni hrup in šuštenje	gozdov.	Kralj je slonel ob oknici in gledal in poslušal	A
širokih cest, ne neizmernih ravnin, ne prostranih	gozdov?	Mirno bi spal tam; kamor seže pogled, seže roka	A
Celó nebo je milejše zasijalo in od daljnih	gozdov	je zahladil prijazen pozdrav.Kurent je odzdravil	A
lahen dih od juga, od zelenih planjav in šumečih	gozdov.	Mračilo se je in zahodna polovica nebá se je	A
poželjive, nenasičene in nenasitne ljubezni. Sredi	gozdov	in vrtov je stal grad ves bel, kakor razgaljen	A
naravnost, v daljno, daljno daljavo, preko šumečih	gozdov,	preko neznanega morja.Šla je, kakor gre bolest	A
in radost in ljubezen, vse je onkraj šumečih	gozdov,	onkraj neznanega morja. Nekoč je prišla k	A
in buči iz daljave, kakor burja iznad črnih	gozdov;	in zdelo se mu je, da diši opojno in omamljivo	A
blagodišeč, kakor nalašč njemu samemu poslan iz	gozdov,	mu je pobožal lica, ljubeč, tolažeč; v oči,	A
prepevalo s polja, šumelo iz daljave od sinjih	gozdov.	”Ali ste dosanjali vse do konca?“ je vprašala	A
iz teh sončnozlatih njiv, iz teh temnosinjih	gozdov:	”Kod si hodil, otrok, da te ni bilo k meni?	A
je govoril: ”Nisem kupoval njiv, senožeti in	gozdov;	kupaval sem najdragocenejše in najplodovitejše	A
petje škrjancev in cvetje vijolic, šumenje	gozdov	in žuborenje studencev.Bog je neskončno dobrotljiv	A
radodarno vsem kreaturam zrak, vodo, šumenje	gozdov	in žuborenje studencev. Kadar se naseli greh	A
stvarstva, ki nudi kreaturam zrak in vodo, šumenje	gozdov	in žuborenje studencev.Preklel sem tega večnorazumne	A
po vonju senožeti in njiv, po šumenju daljnih	gozdov.	To koprnenje je bilo tudi v meni in je danes	A
zemlja; še enkrat bom slišal melodijo prebujenih	gozdov,	veselo pesem juga, jezdečega na belih, bežečih	A
spoznale tistih dišečih njiv, zelenih lok, šumečih	gozdov;	tujca bi pozdravila tujina, večer pozdravil	A
cesta se je vila v dolgih ovinkih navzgor. Od	gozdov	je prihajal čist, opojen vonj.Tam doli se je	A
vsi široki, zeleni dolini; daleč do bukovih	gozdov	na jugu so se razgrinjali duhteči travniki,	A
ljubeznivih krajin, ni ponosno šumečih, visokih	gozdov,	ni šepetajočih vrelcev ne širokih rek. Vse je	A
daleč, v temni noči, se je širila temna stena	gozdov.	Ob progi je tekla široka reka; časih se je zazdelo	A
polakomnil njegove hiše, njegovega polja in njegovih	gozdov...	da sem kupoval od otroka, kakor se mi je hotelo	A
da sliši njene glasove v skrivnostnem šumenju	gozdov.	Da, takrat je spalo tisto mehko, neznano razkošje	A
roke in bilo je, kakor da sega levica do onih	gozdov,	šumečih v burji, desnica do gora, od veselja	A
ne sončne ravnine, ne gorá kraj nje in tudi	gozdov,	v burji šumečih, ni bilo nič več. Na	A
žarkov, do slavčevih pesmi, do šumenja večernih	gozdov,	do sentimentalnega duha vijolic.Ali jaz sem	A
krajev se je spomnil, dolin in holmov, šumečih	gozdov;	zdelo se mu je zdaj, da sije tam neprestano	A
srce: sram te bodi te svetle noči, teh črnih	gozdov,	teh belih zvezd! Zaslužilo nisi tega praznika	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani