dreves (3.934)

Drugi prizor FERJAN se pojavi sredi	dreves.	Ko zapazi Lenčko, skrije za drevo puško.	A
čeprav si je zgradil belo vilo sredi visokih	dreves,	z rondeli dišečih vrtnic pod balkonom in s stenami	A
Pred Dolenčevo gostilno stoje mize. Par	dreves	raste pred vrati.Vse naokrog je zeleno in senčno	A
semen hote kostanje. Ni Bog ustvaril vseh	dreves	le zanje; vsak poje to, kar mora, ne kar hoče	A
od dvomov naprej?« Ozre se starec po vrhih	dreves,	šepetne: »Anti nekaj je res.« »O tem ne dvomim	A
ptičice molčé v svojih gnezdih opletenih; od	dreves,	od trav zelenih rosne kapljice visé. Jaz pa	A
njimi in z mano igra. Dom moj je sredi zelenih	dreves	srnice gibke so moje sestrice, veverke drobne	A
sobane so v gozdovih, ko se strnejo vrhovi vseh	dreves.	Kadar iz daljave vihra prihrumi, dež iz hudournih	A
zarežala in šla umirat v parke med klopi. Veje	dreves	se zdijo kot vešala. Nekaj samotnega prihaja	A
više kot luna, ki je bila nad vrhovi najvišjih	dreves;	a zbudila sem se pod drevesi v sivem jutru,	A
postlali, me v pustinjo izgnali. Kje so vrhovi	dreves,	krošnje zemeljskih čudes; kje doline iz ledu	A
V puščavo ... v puščavo. Med vejevjem pustih	dreves	se sonce obešeno smeji. V njegovi glavi so ceste	A
H P. V zlatem čolnu se vozim mimo senčnih	dreves.	Sem kot električna iskra, ki skače.	A
sredi tihih in nad vodami modrimi sklonjenih	dreves	domuje Tagore. Čas je tam kakor v sinji krog	A
plešejo dnevi v najrazličnejših oblačilih iz	dreves,	voda, kamnitih modrecev in najinih srečanj,	A
razpiranje Oblak, ki se prepušča snubljenju	dreves,	ne ve, da vrtoglavo razsipa cvetove na nebu	A
izgubljala sleherni pomen. Čutil sem odpor do	dreves,	ker bi se morale iz njihove teme prikazati čete	A
ravnici, ki jo spodaj zaslanja visok zid temnih	dreves,	v dneh, ko so terase v oblásti mraka, nalivov	A
je pod stopali in iskali smo grče posekanih	dreves	na blatni rebri.Tistih z nosilnicami ni spodnašalo	A
na cesti, ki jo zaslanja temen hrbet visokih	dreves,	ne pa spodaj na paštnih; njihova živa bližina	A
pobratili z nočjo. Tedaj je iz dvojne vrste	dreves	pred hotelom Excelsior prišlo deklè in počasi	A
in družno gresta po ozkem pločniku po sredi	dreves.	»No, da« je polglasno zamrmral, vse je dobro	A
Kakor kosmiči bele vate med iglicami božičnih	dreves.	In bile so za nekaj časa deklice iz resnične	A
Na hrbtu griča je bila gruča temno zelenih	dreves.	Izza njih so kukale skoraj črne slamnate strehe	A
je zavil navkreber po pobočju. Nekaj mladih	dreves	mu je prihajalo naproti skoraj do doline.Z levico	A
tako čudno, tako neresnično: oblike gričev in	dreves,	razpotegnjene njive in stare vrbe, streha na	A
in dovolj svetla, da je razločno videl debla	dreves	in sivo prazno cesto...Ne, cesta ni bila prazna	A
je skoraj pošastno švignila med črnimi debli	dreves.	»Kam gre?« ga je neprijetno dirnilo	A
vojščaka. In bil je velik, višji kakor vrhovi	dreves.	»In jaz ... jaz sem hotel o njem napisati	A
Bil je mogočen in visok, višji kakor vrhovi	dreves.	Peter Majcen je še nekaj trenutkov gledal	A
na hrbet. Potem potem je veter zganil krone	dreves,	z debla je padlo črvivo jabolko in se razčesnilo	A
časa, dokler ne ležim točno na sredi; krone	dreves	nad mano morajo risati krog.Potem obležim: prva	A
še malo listja za steljo. Listje že pada z	dreves.	Gozdovi rumenijo.	A
goram. Po senožetih in travnikih so se izpod	dreves	bolj in bolj daljšale poševne sence.	A
Samo oblači se, - je rekla in se skozi krone	dreves	zamaknila v nebo. Bilo mi je zelo neprijetn	A
otresal črvivo sadje, trgal prvo rumeno listje z	dreves,	ga razposajeno vrtinčil v zraku in zanašal daleč	A
zaradi njiv, pač pa, da si nasadim nekaj sadnih	dreves,	«si je rekel.	A
tišino, prisluškujejo vetru, ki drsi skozi krone	dreves,	in listju, ki jim šumi pod nogami. Teh	A
nevidno, črno nočjo, zdaj letalci med krošnjami	dreves,	zdaj združeni v svilnatem predivu brezvetrja	A
znašla nad neznano vasjo. Skozi veje in med debli	dreves	na obronku gozda je prodirala bleščava jutranje	A
Toda to je v naravi besed, kakor je v naravi	dreves,	da rasejo.Dolgo sem potreboval, preden sem razumel	A
dovolj moči. Potem vidi visoko zgoraj krošnje	dreves	in zadaj visoke hiše.Kakor da bi ležala na dnu	A
hrib, v gozd, za njim pa je veter majal krošnje	dreves.	Blodil je v temni noči, dokler niso začele mišice	A
poslušal je sopenje in šumenje vetra v krošnjah	dreves.	Prišli so do travnika visoko gori v hribu	A
zvonjenje, ogenj pa je zaplamenel visoko do krošenj	dreves.	Pognala se je skozi plamene in se osmojena	A
tožen jesenski veter, ki je pregibal vrhove	dreves	in naznanjal hladnejše dni.Temno je postajalo	A
bilo. Le veter s svojo pesmijo in pregibanjem	dreves,	le dolge prazne noči, ko so se spet zbujali	A
je poprej tiščal k tlom in se dotikal vrhov	dreves,	se je zdaj razklenil in sonce je ostro in okroglo	A
je hitreje stopil po ozki poti mimo praznih	dreves	s štrlečimi, kot bodala hladnimi vejami.Kdaj	A
z rdečim sijem bliščalo na vrhovih iglastih	dreves.	Nobenih polj, nobenih vran.	A
je potegnil tudi veter, da je skozi štrclje	dreves	in v smrečnatih krošnjah v ozadju zateglo žvižgalo	A
Gibanje vetra. Sence	dreves.	Polje.	A
levi in gozdičkom rogovilastih, skrivenčenih	dreves	na desni, je rdeče žarelo.Tam nekje bo vzšlo	A
poudarjalo ščebetanje prebujenih ptičev v krošnjah	dreves.	Tenko je poslušal, nobenega petelinjega krika	A
Kače. Zabe. V vlagi, kapljanju	dreves,	v mokrem in sluzavem.Med vodo in zrakom.	A
razsajalo v daljavi. Vrhove redko posejanih	dreves	je zganilo zateglo frljanje.Potem je vse potihnilo	A
zgoraj, proti vrhu je še mogel razločiti obrise	dreves.	Še to, še zadnje je potonilo v temo in s široko	A
ni bilo mogoče uzreti. Spustil se je vzdolž	dreves,	ki so rasla ob robu soteske. Precej časa	A
mahali z golimi meči po zraku in klatili veje z	dreves.	Klicali so, ženske vreščale.	A
svojimi visokimi pečinami, brez zelenja, brez	dreves	in brez naselij, na drugi strani se stikata	A
tlel, zgoraj pa je blag veter pregibal vrhove	dreves.	Moram čez, je pomislil, moram čez.	A
v teh krajih mraz, ve, da je ivje na iglicah	dreves,	ampak ne zebe je, tu gori je hladno, ampak zehe	A
Srež na vejah, hlad, zima, bodikaste iglice	dreves,	teče, nekam teče... in potem je na jasi, kjer	A
v teh krajih mraz, ve, da je ivje na iglicah	dreves,	ampak ne zebe je, tu gori je hladno, ampak zebe	A
bodo videli v daljavi, med krošnjami daljnih	dreves,	med zvoniki daljnih cerkva, nad zasneženimi	A
bila vlažna pobočja, prekrita z zeleno gostoto	dreves,	dihajoča v vlagi, tu zgoraj je bila črna noč	A
cvetja, južni veter je nalahno nagibal krošnje	dreves	na blagem pobočju hriba nad hišo.Stala je ob	A
poleno v ogenj, da se je zaiskrilo pod krošnje	dreves.	Dvignil je roko in razklenil pet prstov.	A
pognalo iskre pod rdeče razsvetljene krošnje	dreves.	Katarina je opazila, da se je moški, ki jo	A
je čez dan potovala nad njimi med krošnjami	dreves,	tako je zdaj lebdela, njihov cilj in edino varstvo	A
neko točko na oknu, verjetno je videla vrhove	dreves,	ki jih je barvala prva svetloba dneva. Mogoče	A
rdečimi strehami, prebujajo ptiče v krošnjah	dreves,	ki obrobljajo naselje, nedaleč proč se odzivajo	A
pa dolga deževja, nalivi, upognjene krošnje	dreves	v vetru. Kopali so jarke, da voda ne bi zalila	A
jezuitski čaj, tudi yerba mate; moški sekajo krošnje	dreves,	vsako drugo leto jih posekajo, ženske trgajo	A
priplazijo med praprotje, kače, ki visijo z	dreves,	krvoločni bes zvijajočih se strupenjač, zveri	A
malo je s svojim kravjim gobcem mulila krošnje	dreves.	Take so razmere na Nemškem, je pomislil, romarji	A
Magdalenkini kriki in smehi plavajo nad krošnjami	dreves	ob cesti, nad gostimi krošnjami pomladanskega	A
nad vodami, ki očistijo, visoko nad krošnjami	dreves,	nad oblaki, tam ni velike živali, za katero	A
zahodni strani čez rdeče strehe in zelene krošnje	dreves,	ki so imele v sebi, v svojem zelenilu slutnjo	A
padalo potem, ko bo nekaj časa viselo v krošnjah	dreves,	kamor ga bo odneslo v poku in blesku jutrišnjih	A
srebrom rose in kjer zvečer skozi krošnje visokih	dreves,	ki jim ne vem imena, koprenasto lega zadnja	A
ko bodo kosi tvojega mesa leteli pod krošnje	dreves.	V kraju diši po morju, po soli.	A
polju počivajo v senci palm in drugih čudnih	dreves,	ki jih varujejo pred vročim soncem, in si za	A
tam, kjer je omet odpadel, nekaj prašnih suhih	dreves	in suh tlak sredi ulice.Zadaj vsak dan bobnijo	A
očmi, ki je plavala pred nami med krošnjami	dreves	in med oblaki.A iz množice dogodkov, ki so prihajali	A
ob večerih vozil s kolesom, so šumele krošnje	dreves.	Čudni iglavci so se dostojanstveno nagibali sem	A
Doma so v jezerih in nad griči, v krošnjah	dreves,	v močvirjih in skalnatih pogorjih, v vaških	A
gozdnega obronka, jase, tolmuna, temne gmote	dreves	vsenaokrog. Slišal je njeno dolgo oddihovanje	A
onkraj, daljne. Blizu obronka, blizu stene	dreves,	skozi katero so sijali motniprameni sončne svetlobe	A
njima odprla neskončna bela pokrajina, nobenih	dreves,	zelenja, telefonskih drogov ali česa podobnega	A
hišica vzpenja pod nebo ali vsaj med krošnje	dreves	iz istih vzrokov.Najbolj zanimiva in privlačna	A
Bregovi so bili temni, štrleče veje samotnih	dreves,	sneg se je osul z njih ali ga je nemara stopila	A
zatemnjen prostor zelena svetloba, odsev zelenih	dreves	na obronku hriba. Obiskovalcu se zdi, da je	A
hudo! Za preživetje smo jedli tudi lubje z	dreves...	ded Šinigoj	A
letali, nizko, da so se za njima vrhovi višjih	dreves	priklanjali kot v močnem vetru. Jerko	A
še eno jaso, ki jih je ločevala od rešilnih	dreves,	in tam popadali, kot zreli žitni snopi popadajo	A
odletela, zato so se pomikali le ob robovih	dreves,	čez travnike ali jase pa so tekli kot za stavo	A
Jožek pa za njim. Na oni strani je bilo nekaj	dreves,	za tiste je gospod skočil, da sem jaz odgnal	A
je stal križ in okrog je bilo nasajenih nekaj	dreves.	Tu se je ustavil možak na svojem nočnem potovanju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani