nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Herodež in pastirc, poved v sobesedilu:
In zvezda, zvezda, proti kateri se vzpne, tja gor, visoko, da so ostali pastirci naenkrat daleč spodaj, razsvetljena zimska pokrajina daleč spodaj, sleme domače hiše daleč spodaj, neonske luči Ljubljane mnogo let pozneje daleč spodaj... Leti čez zimsko pokrajino in prsi se ji polnijo z ostrim svežim zrakom, hladno je, ve, da je v teh krajih mraz, ve, da je ivje na iglicah dreves, ampak ne zebe je, tu gori je hladno, ampak zebe je ne. Spodaj je cesta, vijuga se po dolini, na levi je zelena in bela gmota Pohorja, na desno bela in siva Uršlja gora...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani