nova beseda iz Slovenije
slišal se je vedno le nerazločen šum kakor od | dreves, | ki jih maje veter.Rastoča tema je naznanjala | A |
Videli so se samo nejasni obrisi mogočnih | dreves. | Liki velikanske pošasti so se dvigali stoletni | A |
prižvižgal močen veter. Zapletel se je v vrhove | dreves | in se s tako silo zagnal v debla, da so zaškripala | A |
zašepetal častnik, ko je postava korakala mimo | dreves. | Štefan in Jožef sta skočila in v naslednjem | A |
alomljenim vejevjem. Ko udarja grom, je treba izpod | dreves, | je rekel in odvezal Črička izpod breze in ga | A |
odšla, odnesla zbirko in jima pustila mrak, z | dreves | so se usule v park prve zvezde, v hišah so že | A |
otrok je bilo v igralskem parku, prav toliko | dreves, | nekaj manj klopi, na sredi je bil ribnik, rib | A |
ki je blizu njega klestila vejevje podrtih | dreves. | Vilar je prekobalil hosto, ležečo vse križem | A |
diha, sladek je njen dih. Mimo hite silhuete | dreves, | med vejevjem se zdaj pa zdaj pojavlja in zopet | A |
drugačen glas nego podnevi, mimo se pomakne skupina | dreves | in grmovja, za en hipec, za dva ujamem par milih | A |
preko ograje gleda okroglo sočno zelenje treh | dreves, | za hišo in vrtom se dviga sedem nebotičnih planinskih | A |
se vozili oblaki. Okoli ogalov hiš, po vrheh | dreves | se je lovil mehak veter in dišalo je po pomladi | A |
občinstvu čez glavo. Letim tudi preko streh in | dreves | in sem jako zadovoljen s seboj in leteč preudarjam | A |
stran 50 . / lov in parnikov in pomarančnih | dreves | in rib in fig, ki rastejo tam, in bo s seboj | A |
uslužbenec odgovoren za nasade in se mu škoda zdi | dreves | in ne bi smel trpeti, da bi se vanje zabijali | A |
»O, da bi jo naletel na planem, kjer nima | dreves | pri roki!Zgrabil bi jo in premikastil, da bi | A |
nikjer ustavljala, ne v vaseh in ne v senci | dreves | ob poti.Mikalo naju je, da bi se bila še kje | A |
v tisto skalnato strmino za ogled onih treh | dreves. | « »Rad ti verjamem, ko imaš na lepem gozda več | A |
vselej po dva in dva, čeprav niso šli sekat | dreves. | Otroci, pomnite to!« | A |
je oče Lenice prav tam posekal v svojem nekaj | dreves, | je mladi gospodar takoj cikal nanj, češ ta je | A |
Tonzus od zahoda na severu so šepetali vrhovi | dreves | po rebri Hema. »Oteti smo, slava Perunu!« | A |
zasvetilo, s tihim šelestom je prišlo po vrhovih | dreves | in mu pojilo dušo z besedami blagovesti: »Kar | A |
pokazat izrezane podobice. »Ate, vidiš, pet | dreves, | pet ovčic in kamela in pet pastircev.Lepo, kajne | A |
živine mora biti veliko, kajne, živine in pa | dreves. | Kajne, živina in les je kaj vredna, je več vredna | A |
gozda se je s sapico, ki je samo obletela liste | dreves, | prinesla slutnja o senčnatem zatišju, o sladkem | A |
avto obstal na peščenem privozu sredi visokih | dreves. | Vmes so stale na pol barake, na pol brunarice | A |
časa dogaja življenje. Zelene veje visokih | dreves | na pobočju šišenskega hriba dvigajo liste in | A |
se od obzorja komaj vidno kazale temne sence | dreves. | »Mrtva se je vsaj rešila Muskade ...« | A |
smeli brigati samo za sekanje in splavljanje | dreves! | Tudi gozd je treba negovati ... | A |
sredi zelenečih njiv in travnikov, brstečih | dreves | in poganjajočega grmičevja počasi pomikal proti | A |
košnje, da ne govorimo o veseli rasti sadnih | dreves, | ki so imela doslej vedno nekoliko premalo moče | A |
preko ograje, da si pogledamo bogastvo njegovih | dreves. | Zares so večinoma še zorno mlada, vendar že zdaj | A |
sadovnjaku, ki meri 4 ha, raste čez 14.000 sadnih | dreves, | pripadajočih 1000 različnim vrstam. Kaj, Janez | A |
obstreljevale izza vogalov, obcestnih jarkov in | dreves. | Ponoči, ko se je samcat ali s Stankom vračal | A |
hrepenečih očeh. Že se kažejo obrisi oddaljenih | dreves, | že se bliža Gregorinov log ... Steza ob progi | A |
beli poti so se na lahko zibale črne sence | dreves. | V listju je šumel lahen, hladen veter; tu pa | A |
visoke misli, ki so bile morda setev mogočnih | dreves, | rastočih danes križem po domovini v korist in | A |
ilovnato pot pred seboj in kraj nje črna debla | dreves, | ki so se mi zdela tako blizu, da so se ogromna | A |
trikotu je raslo iz peska par nizkih, krivenčastih | dreves, | ki so bila komaj od blizu kostanjem podobna | A |
bil več daleč; koncu ceste se je videla gruča | dreves, | voda je šumelaglasneje.Francka je videla, kako | A |
kakor da bi se hotela ogniti skupini starih | dreves. | Časih se je zasvetilo skozi listje in se je | A |
celo, da vidi na grebenu dolgo vrsto mladih | dreves. | Toda kmalu se je spet vse zavilo v meglo, ki | A |
mrtvaški izprevod preko ravni, mimo samotnih | dreves, | preko velikih tihih luž, pod sivim nebom. Molče | A |
približalo, pogreznilo se je skoro do vrha samotnih | dreves, | od vseh strani se je zgrinjalo kakor morje. | A |
videl kolobar krivenčastih, golih, zaprašenih | dreves, | samo spomin mladosti in lepote, okamenelo senco | A |
ne zvezd nič in ne pobožne lune; tudi ni bilo | dreves, | ne trave, ne cvetic, celo kamenja ni bilo in | A |
je razprostiral, dokler je seglo oko. Vrhovi | dreves | so se še svetili v soncu, toda polagoma je svetloba | A |
mi prihajale naproti. To so bila črna debla | dreves | ... to so bile sence ... to so bila bitja, ki so | A |
mimo polrazpalih koč in preperelih samotnih | dreves | ...Videl sem jo, da je stala na peronu še vedno | A |
straneh pa je dremalo par nizkih, zaprašenih | dreves. | Vrata našega kupéja so se odprla in vstopila | A |
veje na robu gozda, završčalo je v krošnjah | dreves, | zacopotalo je po lužah...Iz vseh grmovij, izza | A |
kakor v prvi dobi lazila v senci velikanskih | dreves. | »Kakšne kraje gledam sedaj?« vprašam ponižno | A |
vrhovom. Dolge sence so se bile naredile od | dreves | čez cesto, po kateri urno odkoraka. Vtopi se | A |
Odpre okno. Debela megla pokriva okolico in od | dreves | kapa kakor v dežju. Takoj, še danes hoče odriniti | A |
Zdravnik! Kakor da bi se pri nas doktorji kar z | dreves | tresli!V mesto bode kdo letel sedaj in po takem | A |
Povsod so šumeli valovi okrog sten, okrog | dreves | ter segali do krajev, kjer vode človeška pamet | A |
vasi stoji, in polno orehov, visokih starih | dreves, | je okrog nje.Nič mi ni bilo dobro pri srcu, | A |
tople volnene rokavice in posekal nekaj črvivih | dreves. | »Kmalu bo prišla mrzla jesen, naš Wartburg jih | A |
Nizko so se sklanjale nad žuborečo vodo veje | dreves. | Vrbe in jelše, breze in topoli, gabri in hrasti | A |
kakor bi bila burja zadivjala skozi vrhove | dreves. | Ne.Kaj takega tudi Ostrorogi še nikoli ni videl | A |
Mogočna debla od starosti in vetra podrtih | dreves | so bila globoko zasnežena.Prav tako pa tudi | A |
nastlal z drobirjem, ki sem ga bil nabral okrog | dreves, | naglodanih od bobrov. Na tako pripravljeno ležišče | A |
dokaj razredčena goščava. Nekaj izpodglodanih | dreves | se je naslanjalo na še trdno stoječe sosede | A |
vodo pri studencu. Nad njo pa so v vrhovih | dreves | doneče grulile grlice.Zorna jih to pomlad še | A |
batov in tonilo je v hrumotu podirajočih se | dreves | in v pogovorih in krikih ljudi.Možaki in mladci | A |
in prožili puščice visoko pod nebo in v debla | dreves. | Zraven pa so peli in vriskali, da je potrepetavalo | A |
zažgal, ogenj povzpel že v suhe krošnje orjaških | dreves. | Od sonca in vetra posušeno dračje se je vnemalo | A |
zrušila v ogenj cela gruča plamenečih in žarečih | dreves | in opomnila Kalino na Ostrorogega moč. Zaskrbljeno | A |
Sredi plamenov se je podirala največja skupina | dreves. | Vse navzkrižem so padala in deblo je spodbijalo | A |
Proti nebu se je dvigalo le še nekaj orjaških | dreves, | ki jih doslej plamen še ni zmogel.Kakor velikanske | A |
Nastal je vrišč, da je mlado listje v krošnjah | dreves | potrepetavalo. Presukani Lisjak se ni udeležil | A |
zaslišala kruliti svinjo. Mladci v krošnjah | dreves | so se zganili.Od nestrpnosti so začeli drgetati | A |
razpotegnjenih skokih so zdrveli mimo starih | dreves. | Nazadnje pa ‒ kakor češ, kdo mi kaj more, je | A |
oddrvel za pobeglim krdelom. Mladci v krošnjah | dreves | so začeli zmagoslavno vzklikati.Na tla si pa | A |
in prilomastili pod strelce v krošnjah starih | dreves | golobradi ganjači.Ris jih je ustavil in pomiril | A |
na vse strani, ko zavoljo bučanja v vrhovih | dreves | niso mogli s pridom prisluškovati. Zrrnk! | A |
jih pa že utegnil ogniti. Lovci v krošnjah | dreves | so si pripravili sulice in loke in nabite tule | A |
ogrado. Šele sulice, ki so pričele zadevati z | dreves, | so trop pre plašile.Košuta sama se je zapletla | A |
Vmes so pa še razbijali z gorjačami po deblih | dreves, | najrajši po votlih, ki so bobneli kakor oddaljeno | A |
obotavljati se. Preden so se lovci v krošnjah | dreves | mogli spreumeti, kaj pravzaprav hoče glavar | A |
lesničnike obešalo tudi že cvetje. Z vrhov | dreves, | iz grmovja in iz ločja je od prvega svita do | A |
mladiče v gnezdih na mogočnih vejah visokih | dreves | v obrobnih goščavah.Veličastno so se prepeljavali | A |
hrumela kakor razdražene čebele v votlih panjih | dreves. | V izlivu Reke pa je mirno plavala zasidrana | A |
kras novo zbujene narave sredi drugih še golih | dreves. | Pa od severa dahne hladna sapa, mrzla burja potegne | A |
klanec, ko se pride do treh starih češnjevih | dreves | in se odpre razgled na vas in na grad Pražanek | A |
na nizkem stolčku. Manica je stikovala okrog | dreves. | »Da mi ne boš jedla zelenih češenj.« | A |
svetla. Kakor pajkove mreže so bile sence golih | dreves. | Hrasti pa, še vedno v listju, so stali na snegu | A |
daljnih gora. Debelo ivje se je lesketalo po vejah | dreves, | poredkoma stoječih ob cesti, in sulo ž njih | A |
med snegom in obokom velikanska, sloka debla | dreves | ‒ kakor umetni stebri!‒ In tudi tu je tako skrivnost | A |
sprehajal sam po krasnem, s štirimi vrstami košatih | dreves | obsajenem Novem trgu staroslavnega renskega | A |
vam je krasno. Krog in krog stoji mnogo starih | dreves, | hrastov in smrek, nekoliko košatih jelk, in | A |
vzdih, pa le za trenutek, potem pa je kraljica | dreves | majala zopet ponosno svoj vrhunec nad nizkimi | A |
se iz daljave le po malem vidi izza košatih | dreves, | katera preraščajo mali holm.To je grad Žerinje | A |
stran 72 . / mu skrajne veje tik pota rastočih | dreves | potegovale preko lica, ko je stopal počasi s | A |
je vse tako mrtvo kot na pogrebščini. Sence | dreves | so se že večale in drevje je postajalo že temnejše | A |
prisluškoval padanju, hreščanju in lomastenju padajočih | dreves. | Slišal je, kako so zdaj pa zdaj vztrepetale ptice | A |
sliko, tipam z očmi, prisluškujem trepetanju | dreves, | a vse se odmika. Vse je drugje. | A |
košat hrast, stoječ nekoliko naprej od drugih | dreves, | kakor da bi hotel biti z njimi v vrsti. V njegovi | A |
VI Jesenski veter otresal je rumeno listje z | dreves. | Kakor so prihajali dnevi krajši in hladnejši | A |
srce! Moje življenje ni obrodilo sadu ‒ koliko | dreves | mine tako! ‒ pojdem od tod, kakor sem prišel | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |