nova beseda iz Slovenije

dreves (101-200)


slišal se je vedno le nerazločen šum kakor od      dreves,      ki jih maje veter.Rastoča tema je naznanjala  A
Videli so se samo nejasni obrisi mogočnih      dreves.      Liki velikanske pošasti so se dvigali stoletni  A
prižvižgal močen veter. Zapletel se je v vrhove      dreves      in se s tako silo zagnal v debla, da so zaškripala  A
zašepetal častnik, ko je postava korakala mimo      dreves.      Štefan in Jožef sta skočila in v naslednjem  A
alomljenim vejevjem. Ko udarja grom, je treba izpod      dreves,      je rekel in odvezal Črička izpod breze in ga  A
odšla, odnesla zbirko in jima pustila mrak, z      dreves      so se usule v park prve zvezde, v hišah so že  A
otrok je bilo v igralskem parku, prav toliko      dreves,      nekaj manj klopi, na sredi je bil ribnik, rib  A
ki je blizu njega klestila vejevje podrtih      dreves.     Vilar je prekobalil hosto, ležečo vse križem  A
diha, sladek je njen dih. Mimo hite silhuete      dreves,      med vejevjem se zdaj pa zdaj pojavlja in zopet  A
drugačen glas nego podnevi, mimo se pomakne skupina      dreves      in grmovja, za en hipec, za dva ujamem par milih  A
preko ograje gleda okroglo sočno zelenje treh      dreves,      za hišo in vrtom se dviga sedem nebotičnih planinskih  A
se vozili oblaki. Okoli ogalov hiš, po vrheh      dreves      se je lovil mehak veter in dišalo je po pomladi  A
občinstvu čez glavo. Letim tudi preko streh in      dreves      in sem jako zadovoljen s seboj in leteč preudarjam  A
stran 50 . / lov in parnikov in pomarančnih      dreves      in rib in fig, ki rastejo tam, in bo s seboj  A
uslužbenec odgovoren za nasade in se mu škoda zdi      dreves      in ne bi smel trpeti, da bi se vanje zabijali  A
»O, da bi jo naletel na planem, kjer nima      dreves      pri roki!Zgrabil bi jo in premikastil, da bi  A
nikjer ustavljala, ne v vaseh in ne v senci      dreves      ob poti.Mikalo naju je, da bi se bila še kje  A
v tisto skalnato strmino za ogled onih treh      dreves.     « »Rad ti verjamem, ko imaš na lepem gozda več  A
vselej po dva in dva, čeprav niso šli sekat      dreves.      Otroci, pomnite to!«   A
je oče Lenice prav tam posekal v svojem nekaj      dreves,      je mladi gospodar takoj cikal nanj, češ ta je  A
Tonzus od zahoda na severu so šepetali vrhovi      dreves      po rebri Hema. »Oteti smo, slava Perunu!«   A
zasvetilo, s tihim šelestom je prišlo po vrhovih      dreves      in mu pojilo dušo z besedami blagovesti: »Kar  A
pokazat izrezane podobice. »Ate, vidiš, pet      dreves,      pet ovčic in kamela in pet pastircev.Lepo, kajne  A
živine mora biti veliko, kajne, živine in pa      dreves.      Kajne, živina in les je kaj vredna, je več vredna  A
gozda se je s sapico, ki je samo obletela liste      dreves,      prinesla slutnja o senčnatem zatišju, o sladkem  A
avto obstal na peščenem privozu sredi visokih      dreves.     Vmes so stale na pol barake, na pol brunarice  A
časa dogaja življenje. Zelene veje visokih      dreves      na pobočju šišenskega hriba dvigajo liste in  A
se od obzorja komaj vidno kazale temne sence      dreves.      »Mrtva se je vsaj rešila Muskade ...«  A
smeli brigati samo za sekanje in splavljanje      dreves!     Tudi gozd je treba negovati ...  A
sredi zelenečih njiv in travnikov, brstečih      dreves      in poganjajočega grmičevja počasi pomikal proti  A
košnje, da ne govorimo o veseli rasti sadnih      dreves,      ki so imela doslej vedno nekoliko premalo moče  A
preko ograje, da si pogledamo bogastvo njegovih      dreves.     Zares so večinoma še zorno mlada, vendar že zdaj  A
sadovnjaku, ki meri 4 ha, raste čez 14.000 sadnih      dreves,      pripadajočih 1000 različnim vrstam. Kaj, Janez  A
obstreljevale izza vogalov, obcestnih jarkov in      dreves.     Ponoči, ko se je samcat ali s Stankom vračal  A
hrepenečih očeh. Že se kažejo obrisi oddaljenih      dreves,      že se bliža Gregorinov log ... Steza ob progi  A
beli poti so se na lahko zibale črne sence      dreves.     V listju je šumel lahen, hladen veter; tu pa  A
visoke misli, ki so bile morda setev mogočnih      dreves,      rastočih danes križem po domovini v korist in  A
ilovnato pot pred seboj in kraj nje črna debla      dreves,      ki so se mi zdela tako blizu, da so se ogromna  A
trikotu je raslo iz peska par nizkih, krivenčastih      dreves,      ki so bila komaj od blizu kostanjem podobna  A
bil več daleč; koncu ceste se je videla gruča      dreves,      voda je šumelaglasneje.Francka je videla, kako  A
kakor da bi se hotela ogniti skupini starih      dreves.      Časih se je zasvetilo skozi listje in se je  A
celo, da vidi na grebenu dolgo vrsto mladih      dreves.     Toda kmalu se je spet vse zavilo v meglo, ki  A
mrtvaški izprevod preko ravni, mimo samotnih      dreves,      preko velikih tihih luž, pod sivim nebom. Molče  A
približalo, pogreznilo se je skoro do vrha samotnih      dreves,      od vseh strani se je zgrinjalo kakor morje.  A
videl kolobar krivenčastih, golih, zaprašenih      dreves,      samo spomin mladosti in lepote, okamenelo senco  A
ne zvezd nič in ne pobožne lune; tudi ni bilo      dreves,      ne trave, ne cvetic, celo kamenja ni bilo in  A
je razprostiral, dokler je seglo oko. Vrhovi      dreves      so se še svetili v soncu, toda polagoma je svetloba  A
mi prihajale naproti. To so bila črna debla      dreves      ... to so bile sence ... to so bila bitja, ki so  A
mimo polrazpalih koč in preperelih samotnih      dreves      ...Videl sem jo, da je stala na peronu še vedno  A
straneh pa je dremalo par nizkih, zaprašenih      dreves.      Vrata našega kupéja so se odprla in vstopila  A
veje na robu gozda, završčalo je v krošnjah      dreves,      zacopotalo je po lužah...Iz vseh grmovij, izza  A
kakor v prvi dobi lazila v senci velikanskih      dreves.      »Kakšne kraje gledam sedaj?« vprašam ponižno  A
vrhovom. Dolge sence so se bile naredile od      dreves      čez cesto, po kateri urno odkoraka. Vtopi se  A
Odpre okno. Debela megla pokriva okolico in od      dreves      kapa kakor v dežju. Takoj, še danes hoče odriniti  A
Zdravnik! Kakor da bi se pri nas doktorji kar z      dreves      tresli!V mesto bode kdo letel sedaj in po takem  A
Povsod so šumeli valovi okrog sten, okrog      dreves      ter segali do krajev, kjer vode človeška pamet  A
vasi stoji, in polno orehov, visokih starih      dreves,      je okrog nje.Nič mi ni bilo dobro pri srcu,  A
tople volnene rokavice in posekal nekaj črvivih      dreves.     »Kmalu bo prišla mrzla jesen, naš Wartburg jih  A
Nizko so se sklanjale nad žuborečo vodo veje      dreves.     Vrbe in jelše, breze in topoli, gabri in hrasti  A
kakor bi bila burja zadivjala skozi vrhove      dreves.      Ne.Kaj takega tudi Ostrorogi še nikoli ni videl  A
Mogočna debla od starosti in vetra podrtih      dreves      so bila globoko zasnežena.Prav tako pa tudi  A
nastlal z drobirjem, ki sem ga bil nabral okrog      dreves,      naglodanih od bobrov. Na tako pripravljeno ležišče  A
dokaj razredčena goščava. Nekaj izpodglodanih      dreves      se je naslanjalo na še trdno stoječe sosede  A
vodo pri studencu. Nad njo pa so v vrhovih      dreves      doneče grulile grlice.Zorna jih to pomlad še  A
batov in tonilo je v hrumotu podirajočih se      dreves      in v pogovorih in krikih ljudi.Možaki in mladci  A
in prožili puščice visoko pod nebo in v debla      dreves.     Zraven pa so peli in vriskali, da je potrepetavalo  A
zažgal, ogenj povzpel že v suhe krošnje orjaških      dreves.      Od sonca in vetra posušeno dračje se je vnemalo  A
zrušila v ogenj cela gruča plamenečih in žarečih      dreves      in opomnila Kalino na Ostrorogega moč. Zaskrbljeno  A
Sredi plamenov se je podirala največja skupina      dreves.     Vse navzkrižem so padala in deblo je spodbijalo  A
Proti nebu se je dvigalo le še nekaj orjaških      dreves,      ki jih doslej plamen še ni zmogel.Kakor velikanske  A
Nastal je vrišč, da je mlado listje v krošnjah      dreves      potrepetavalo. Presukani Lisjak se ni udeležil  A
zaslišala kruliti svinjo. Mladci v krošnjah      dreves      so se zganili.Od nestrpnosti so začeli drgetati  A
razpotegnjenih skokih so zdrveli mimo starih      dreves.      Nazadnje pa ‒ kakor češ, kdo mi kaj more, je  A
oddrvel za pobeglim krdelom. Mladci v krošnjah      dreves      so začeli zmagoslavno vzklikati.Na tla si pa  A
in prilomastili pod strelce v krošnjah starih      dreves      golobradi ganjači.Ris jih je ustavil in pomiril  A
na vse strani, ko zavoljo bučanja v vrhovih      dreves      niso mogli s pridom prisluškovati. Zrrnk!   A
jih pa že utegnil ogniti. Lovci v krošnjah      dreves      so si pripravili sulice in loke in nabite tule  A
ogrado. Šele sulice, ki so pričele zadevati z      dreves,      so trop pre plašile.Košuta sama se je zapletla  A
Vmes so pa še razbijali z gorjačami po deblih      dreves,      najrajši po votlih, ki so bobneli kakor oddaljeno  A
obotavljati se. Preden so se lovci v krošnjah      dreves      mogli spreumeti, kaj pravzaprav hoče glavar  A
lesničnike obešalo tudi že cvetje. Z vrhov      dreves,      iz grmovja in iz ločja je od prvega svita do  A
mladiče v gnezdih na mogočnih vejah visokih      dreves      v obrobnih goščavah.Veličastno so se prepeljavali  A
hrumela kakor razdražene čebele v votlih panjih      dreves.      V izlivu Reke pa je mirno plavala zasidrana  A
kras novo zbujene narave sredi drugih še golih      dreves.     Pa od severa dahne hladna sapa, mrzla burja potegne  A
klanec, ko se pride do treh starih češnjevih      dreves      in se odpre razgled na vas in na grad Pražanek  A
na nizkem stolčku. Manica je stikovala okrog      dreves.      »Da mi ne boš jedla zelenih češenj.«   A
svetla. Kakor pajkove mreže so bile sence golih      dreves.     Hrasti pa, še vedno v listju, so stali na snegu  A
daljnih gora. Debelo ivje se je lesketalo po vejah      dreves,      poredkoma stoječih ob cesti, in sulo ž njih  A
med snegom in obokom velikanska, sloka debla      dreves      ‒ kakor umetni stebri!‒ In tudi tu je tako skrivnost  A
sprehajal sam po krasnem, s štirimi vrstami košatih      dreves      obsajenem Novem trgu staroslavnega renskega  A
vam je krasno. Krog in krog stoji mnogo starih      dreves,      hrastov in smrek, nekoliko košatih jelk, in  A
vzdih, pa le za trenutek, potem pa je kraljica      dreves      majala zopet ponosno svoj vrhunec nad nizkimi  A
se iz daljave le po malem vidi izza košatih      dreves,      katera preraščajo mali holm.To je grad Žerinje  A
stran 72 . / mu skrajne veje tik pota rastočih      dreves      potegovale preko lica, ko je stopal počasi s  A
je vse tako mrtvo kot na pogrebščini. Sence      dreves      so se že večale in drevje je postajalo že temnejše  A
prisluškoval padanju, hreščanju in lomastenju padajočih      dreves.     Slišal je, kako so zdaj pa zdaj vztrepetale ptice  A
sliko, tipam z očmi, prisluškujem trepetanju      dreves,      a vse se odmika. Vse je drugje.   A
košat hrast, stoječ nekoliko naprej od drugih      dreves,      kakor da bi hotel biti z njimi v vrsti. V njegovi  A
VI Jesenski veter otresal je rumeno listje z      dreves.     Kakor so prihajali dnevi krajši in hladnejši  A
srce! Moje življenje ni obrodilo sadu ‒ koliko      dreves      mine tako! ‒ pojdem od tod, kakor sem prišel  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA