nova beseda iz Slovenije

Ana (9.738)


mojo dobro mater. Tu je z doma slovo jemala      Ana      Celjska, ko je vzela poročni prstan od Vladislava  A
JAKOB RUDA, posestnik na Drénovem      ANA,      njegova hči MARTA, njegova sestra  A
A n a. K o š u t a      ANA:      Prav imate, da odhajate; Bog z vami!Tukaj ni  A
odide: Za prvi čas nimam nič natančnega.      ANA:      Povejte mi samó to, Košuta ... po pravici!Vi ste  A
KOŠUTA: Nič ne.      ANA:      Torej ... srečno pot, Košuta! KOŠUTA: Ne mislite  A
pot, Košuta! KOŠUTA: Ne mislite, gospodična      Ana,      da bežim iz hiše, ker prihajajo upniki.Jaz sem  A
Prestajal sem, a zdaj me grabi za grlo.      ANA:      Strah vas je? KOŠUTA: Zdi se človeku, da  A
zanašajte; on je brez vesti umoril vašo mater.      ANA:      Kaj govorite, Košuta? KOŠUTA: To je bil navaden  A
Rešite se, če se morete!      ANA:      Vi ste strašni, - zakaj mi pripovedujete to  A
od tod, čim preje ... Zdravstvujte, gospodična      Ana!      MARTA od desne.   A
doli prihajajo vsi ... o Bog, kakšno življenje.      ANA:      Kdo prihaja? MARTA: Delavci iz tovarne: denarja  A
Kakšno življenje! - Ali      Ana,      jaz bom govorila s tabo; vse se lahko spremení  A
vse se lahko spremení. . / . / stran 90 . /      ANA:      Kakó bi se spremenilo, tetka Marta? MARTA  A
se spremenilo, tetka Marta? MARTA: Poslušaj,      Ana      ...Ali moreš pogledati svojega očeta, da bi te  A
Delavci so na koridorju, - poglej na vrt!      ANA      pride do vrat v obednico. JAKOB RUDA iz  A
- Da vidimo. Izvleče denarnico.      Ana,      obrni svoj žep; morda dobimo toliko, da kupite  A
dobimo toliko, da kupite bonbonov za otroke -      ANA:      Ah, oče! RUDA: Ničesar?  A
Anica, ubožica, kakšna je tvoja mladost.      ANA:      Recite oče, kaj naj storim? RUDA: Pojdi igrat  A
Smehljaj se, Anica!      ANA:      Ali niste ničesar zahtevali od mene, oče?   A
- Ne.      ANA      v svojo sobo na desno. DOBNIK od desne  A
Prejšnji. A l m a ALMA za sceno:      Ana!     Odpre vrata.  A
Odpre vrata v Anino sobo.      Ana!      - Dobniku: Hvala tedaj, - tvoje pomoči ne  A
DOBNIK odhaja.      ANA      iz svoje sobe. DEVETI PRIZOR   A
Odide v svojo sobo. ALMA:      Ana,      prihitela sem k tebi na vso sapo ...Ali je res  A
Ali je res?      ANA:      O čem govoriš? ALMA: Ah ... no!  A
A zdaj pripoveduj, pripoveduj vendar!      ANA:      Ničesar ti ne vem povedati, jaz sem popolnoma  A
Tišje: Ti se možiš!      ANA:      Ah! ALMA: Kako se ti zdi?   A
Ali ni to nekaj strašnega?      ANA:      Meni je docela neznano. ALMA: In to odgovarjaš  A
Jaz na priliko ... ali imaš kakšno cigareto?      ANA:      Ne kadim. ALMA: Seveda ne; ti si filistejec  A
krog tebe, uniforme se bodo priklanjale ...      ANA:      Jaz te ne razumem. ALMA: Ne delaj se ... Broš  A
pustil, da bi umirala v tem dolgočasnem gnezdu?      ANA:      Broš? ALMA: Broš, desetkrat Broš, - kdo drugi  A
in sili se vmes popolnoma po nepotrebnem ...      ANA:      A oprosti, Alma, ti si grozovita ženska.   A
začudeno: Dà ... kaj delaš ti kako drugače?      ANA:      Kaj sem storila?Jaz te poslušam in meni je vse  A
Brošev obraz? . / . / stran 98 . / ... Naravnost,      Ana,      - ljudje se čudijo, da je v tebi toliko vsakdanjega  A
Broš je menda neizmerno bogàt.      ANA      vznemirjena: Ali je to resnica? ALMA: Kako  A
ALMA: Kako?      ANA:      O njegovem bogastvu. ALMA: Ha, ha ... torej  A
Lahko si mirna!      ANA      gre v stran, zakrije z roko oči: O Bog!   A
- Ali te je Dolinar že videl?      ANA      obstane: Ivan? ALMA: Torej ne veš, da se  A
... Kaj ti ni nič pisal?      ANA:      Ne. ALMA: Danes je bil pri nas, spodaj v  A
Bil je bled kakor zid.      ANA:      Kaj se je zgodilo z menoj, o Bog!Reci Alma,  A
Razumeš? -      ANA:      Ali je bil v resnici on?Ali si ga videla s svojimi  A
na takega častilca ... . / . / stran 99 . /      ANA:      Oh meni je težko ...Jaz tega ne morem prenašati  A
O - oh! ALMA: Ali      Ana,      za Bóga -. MARTA iz obednice.   A
PRIZOR Prejšnji. M a r t a MARTA:      Ana,      samo besedo ... oprostite, gospodična Alma...   A
Odpravlja se.      ANA:      Kaj zahtevate, tetka Marta? MARTA Almi  A
A n a. M a r t a MARTA: Jaz ne vem,      Ana,      odkod bi vzela besed, - kako bi ti povedala  A
Zdaj prihaja Broš; ali veš, čemu prihaja?      ANA:      Čemu? MARTA: Ana, jaz ti ne prigovarjam.  A
ANA: Čemu? MARTA:      Ana,      jaz ti ne prigovarjam.Ti imaš čisto svobodno  A
Ti ne odgovoriš?      ANA      trudno: Kaj hočem odgovoriti? MARTA: O  A
...      ANA:      A jaz ne morem ... ne morem ...Kaj hočete storiti  A
Jaz ti nisem rekla ničesar.      ANA:      O tetka, kako me ubijate ... Nekdo trka  A
r o š BROŠ: Kako se počutite, gospodična      Ana?     Vaš obrazek je nekoliko truden.   A
Vaš obrazek je nekoliko truden.      ANA:      Hvala, počutim se dobro. Dovolite, da pokličem  A
pokličem očeta. BROŠ: Ne mudi se, gospodična      Ana      ...Jaz bi rad vam samim ... a glejte, ljubeznive  A
čutim nič manj vroče, kot najboljši trubadur.      ANA:      Kako izvolite? BROŠ: Ali niste zapazili že  A
da uredim to stvar ... skratka, - gospodična      Ana,      ali mi hočete verjeti, da vas ljubim? ANA  A
Ana, ali mi hočete verjeti, da vas ljubim?      ANA:      Dà. BROŠ poparjen, po kratkem odmoru: Ah  A
slutite, čemu prihajam k vašemu gospodu očetu?      ANA:      Dà. BROŠ: In ... dovolite, da govorim o vas  A
BROŠ: In ... dovolite, da govorim o vas?      ANA:      Dà.Gre v ozadje, odpre vrata na levi.  A
kaj bi bilo? RUDA odpre vrata v obednico:      Ana!     ... Pri vratih posluša, po kratkem odmoru hitro  A
nobenih nepoštenih ovinkov, prosim. Razumete? ...      Ana!      ANA vstopi.   A
Razumete? ... Ana!      ANA      vstopi. PETNAJSTI PRIZOR Prejšnji  A
Broš te vpraša, če hočeš biti njegova žena.      ANA:      Jaz sem vam pokorna, oče. RUDA: Kako, Anica  A
RUDA: Kako, Anica?      ANA:      Jaz sem srečna ... BROŠ ji stisne roko.   A
sem na Drenovo sinoči - klanjam se, gospodična      Ana      - pozdravi Broša - a naznanil vamtega nisem  A
prijatelj, obšla vas je neke vrste zabavljivost.      ANA      gre proti ozadju; Broš se ji približa.   A
proti ozadju; Broš se ji približa. RUDA: Kam,      Ana?     ... Vi Dolinar, ste spadali nekdaj takorekoč k  A
Ah dà, pravili so mi že tam doli ... Gospodična      Ana,      gratuliram vam!Stisne roko nji in Brošu.   A
Stisne roko nji in Brošu.      ANA:      Kako se vam godi, gospod Ivan?... Iznenadili ste  A
Kaj praviš, Anica?      ANA:      Jaz ne pravim ničesar, oče. RUDA: Dà, tako  A
noč v domovino ... Ali ni to čudno, gospodična      Ana?      BROŠ: A kakšna je bila tista slutnja?   A
Prosim, gospod Broš ... Anica.      ANA:      Pridem. RUDA odide v obednico z BROŠEM  A
DEVETNAJSTI PRIZOR A n a. D o l i n a r      ANA:      Ivan - DOLINAR: Tiho, gospodična Ana, da  A
DOLINARJA. ANA: Ivan - DOLINAR: Tiho, gospodična      Ana,      da ne čuje vaš ženin; lahko bi bil ljubosumen  A
nastanejo sitnosti. - Klanjam se, gospodična      Ana.     Odide na desno.   A
desno. DVAJSETI PRIZOR A n a sama      ANA:      Prodali so mi dušo in telo ...Omahne na divan  A
ENAINDVAJSETI PRIZOR A n a. R u d a RUDA:      Ana?     ... Stopi na prag in ko ugleda Ano, obstoji s  A
obrazom in sklonjeno glavo: Kaj je s teboj?      ANA      hlastno: Slabo mi je ...Pojdimo na verando,  A
Prejšnji. B r o š BROŠ: Kje je Ruda, - in      Ana?     Zdi se mi, kakor bi se skrivali moji dragi ...  A
tudi vam drugim ... DOLINAR: In gospodična      Ana      ... BROŠ: Ah njo ... he he ... njo hočem razvedriti  A
zaplešemo, bi govoril rad s svojo sestro ... In kje je      Ana?      BROŠ: Takoj jo pozovemo.Gre k durim na desni  A
ALMA pri vratih: Prideva precej, da napravi      Ana      toaleto. RUDA: Ubogajmo tedaj in pojdimo  A
Gre proti obednici. ALMA in      ANA      iz sobe na desni. SEDMI PRIZOR   A
vam rad postregel z nekaterimi odstavki ...      ANA      Dolinarju: Vi ste prišli na nocojšnjo veselico  A
DOLINAR: Na veselico nisem prišel, gospodična      Ana.      ALMA: Kako? Vaše besede so nekako skrivnostne  A
skrivnosti in rad bi se jih iznebil. Gospodična      Ana,      hotel sem vas nečesa prositi, a zdaj še ni čas  A
sem vas nečesa prositi, a zdaj še ni čas.      ANA:      Tedaj odložite. DOLINAR se pokloni ter odide  A
vesela; tej obleki se ne podá resen obraz.      ANA      brez nasmeha: Ali se nisem nasmehljala?   A
Pozna se ti na obrazu, da si jokala.      ANA:      Ah, to ni lepo.Čemu bi jokala?   A
opazila, s kakšnimi očmi te je pogledal Dolinar?      ANA:      Če je potrebno, pojdiva torej k ljudem ...Ali  A
ALMA: Gotovo.      ANA:      Časih sem stala ponoči na balkonu in tam daleč  A
Marta odide.      ANA:      Zdaj torej lahko odideva; ali ni moj obraz že  A
prišlo nekoliko ognja. . / . / stran 124 . /      ANA:      Glej tedaj!Moj obraz je dolgočasen samo v moji  A
Zakaj bi se branil? ...      Ana      je zadovoljna, Ana je srečna, čemu je treba  A
Zakaj bi se branil? ... Ana je zadovoljna,      Ana      je srečna, čemu je treba, da bi ji gledal ravno  A
Vse je vendar tako jasno.      Ana      ne bo pogrešala ničesar; nikjer bi ne imela  A
RUDA: Zato hiti stran od mene. BROŠ in      ANA      iz obednice. ENAJSTI PRIZOR Prejšnja  A
RUDA: Mislite? MARTA: Kaj iščeš,      Ana?      ANA: Gitaro; Alma bo pela na vrtu; tako žele  A
MARTA: Kaj iščeš, Ana?      ANA:      Gitaro; Alma bo pela na vrtu; tako žele gospodje  A
proti durim k obednici in postoji, ko se vrne      Ana.      ANA pride iz sobe z gitaro, sede na desni  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA