nova beseda iz Slovenije
mojo dobro mater. Tu je z doma slovo jemala | Ana | Celjska, ko je vzela poročni prstan od Vladislava | A |
JAKOB RUDA, posestnik na Drénovem | ANA, | njegova hči MARTA, njegova sestra | A |
A n a. K o š u t a | ANA: | Prav imate, da odhajate; Bog z vami!Tukaj ni | A |
odide: Za prvi čas nimam nič natančnega. | ANA: | Povejte mi samó to, Košuta ... po pravici!Vi ste | A |
KOŠUTA: Nič ne. | ANA: | Torej ... srečno pot, Košuta! KOŠUTA: Ne mislite | A |
pot, Košuta! KOŠUTA: Ne mislite, gospodična | Ana, | da bežim iz hiše, ker prihajajo upniki.Jaz sem | A |
Prestajal sem, a zdaj me grabi za grlo. | ANA: | Strah vas je? KOŠUTA: Zdi se človeku, da | A |
zanašajte; on je brez vesti umoril vašo mater. | ANA: | Kaj govorite, Košuta? KOŠUTA: To je bil navaden | A |
Rešite se, če se morete! | ANA: | Vi ste strašni, - zakaj mi pripovedujete to | A |
od tod, čim preje ... Zdravstvujte, gospodična | Ana! | MARTA od desne. | A |
doli prihajajo vsi ... o Bog, kakšno življenje. | ANA: | Kdo prihaja? MARTA: Delavci iz tovarne: denarja | A |
Kakšno življenje! - Ali | Ana, | jaz bom govorila s tabo; vse se lahko spremení | A |
vse se lahko spremení. . / . / stran 90 . / | ANA: | Kakó bi se spremenilo, tetka Marta? MARTA | A |
se spremenilo, tetka Marta? MARTA: Poslušaj, | Ana | ...Ali moreš pogledati svojega očeta, da bi te | A |
Delavci so na koridorju, - poglej na vrt! | ANA | pride do vrat v obednico. JAKOB RUDA iz | A |
- Da vidimo. Izvleče denarnico. | Ana, | obrni svoj žep; morda dobimo toliko, da kupite | A |
dobimo toliko, da kupite bonbonov za otroke - | ANA: | Ah, oče! RUDA: Ničesar? | A |
Anica, ubožica, kakšna je tvoja mladost. | ANA: | Recite oče, kaj naj storim? RUDA: Pojdi igrat | A |
Smehljaj se, Anica! | ANA: | Ali niste ničesar zahtevali od mene, oče? | A |
- Ne. | ANA | v svojo sobo na desno. DOBNIK od desne | A |
Prejšnji. A l m a ALMA za sceno: | Ana! | Odpre vrata. | A |
Odpre vrata v Anino sobo. | Ana! | - Dobniku: Hvala tedaj, - tvoje pomoči ne | A |
DOBNIK odhaja. | ANA | iz svoje sobe. DEVETI PRIZOR | A |
Odide v svojo sobo. ALMA: | Ana, | prihitela sem k tebi na vso sapo ...Ali je res | A |
Ali je res? | ANA: | O čem govoriš? ALMA: Ah ... no! | A |
A zdaj pripoveduj, pripoveduj vendar! | ANA: | Ničesar ti ne vem povedati, jaz sem popolnoma | A |
Tišje: Ti se možiš! | ANA: | Ah! ALMA: Kako se ti zdi? | A |
Ali ni to nekaj strašnega? | ANA: | Meni je docela neznano. ALMA: In to odgovarjaš | A |
Jaz na priliko ... ali imaš kakšno cigareto? | ANA: | Ne kadim. ALMA: Seveda ne; ti si filistejec | A |
krog tebe, uniforme se bodo priklanjale ... | ANA: | Jaz te ne razumem. ALMA: Ne delaj se ... Broš | A |
pustil, da bi umirala v tem dolgočasnem gnezdu? | ANA: | Broš? ALMA: Broš, desetkrat Broš, - kdo drugi | A |
in sili se vmes popolnoma po nepotrebnem ... | ANA: | A oprosti, Alma, ti si grozovita ženska. | A |
začudeno: Dà ... kaj delaš ti kako drugače? | ANA: | Kaj sem storila?Jaz te poslušam in meni je vse | A |
Brošev obraz? . / . / stran 98 . / ... Naravnost, | Ana, | - ljudje se čudijo, da je v tebi toliko vsakdanjega | A |
Broš je menda neizmerno bogàt. | ANA | vznemirjena: Ali je to resnica? ALMA: Kako | A |
ALMA: Kako? | ANA: | O njegovem bogastvu. ALMA: Ha, ha ... torej | A |
Lahko si mirna! | ANA | gre v stran, zakrije z roko oči: O Bog! | A |
- Ali te je Dolinar že videl? | ANA | obstane: Ivan? ALMA: Torej ne veš, da se | A |
... Kaj ti ni nič pisal? | ANA: | Ne. ALMA: Danes je bil pri nas, spodaj v | A |
Bil je bled kakor zid. | ANA: | Kaj se je zgodilo z menoj, o Bog!Reci Alma, | A |
Razumeš? - | ANA: | Ali je bil v resnici on?Ali si ga videla s svojimi | A |
na takega častilca ... . / . / stran 99 . / | ANA: | Oh meni je težko ...Jaz tega ne morem prenašati | A |
O - oh! ALMA: Ali | Ana, | za Bóga -. MARTA iz obednice. | A |
PRIZOR Prejšnji. M a r t a MARTA: | Ana, | samo besedo ... oprostite, gospodična Alma... | A |
Odpravlja se. | ANA: | Kaj zahtevate, tetka Marta? MARTA Almi | A |
A n a. M a r t a MARTA: Jaz ne vem, | Ana, | odkod bi vzela besed, - kako bi ti povedala | A |
Zdaj prihaja Broš; ali veš, čemu prihaja? | ANA: | Čemu? MARTA: Ana, jaz ti ne prigovarjam. | A |
ANA: Čemu? MARTA: | Ana, | jaz ti ne prigovarjam.Ti imaš čisto svobodno | A |
Ti ne odgovoriš? | ANA | trudno: Kaj hočem odgovoriti? MARTA: O | A |
... | ANA: | A jaz ne morem ... ne morem ...Kaj hočete storiti | A |
Jaz ti nisem rekla ničesar. | ANA: | O tetka, kako me ubijate ... Nekdo trka | A |
r o š BROŠ: Kako se počutite, gospodična | Ana? | Vaš obrazek je nekoliko truden. | A |
Vaš obrazek je nekoliko truden. | ANA: | Hvala, počutim se dobro. Dovolite, da pokličem | A |
pokličem očeta. BROŠ: Ne mudi se, gospodična | Ana | ...Jaz bi rad vam samim ... a glejte, ljubeznive | A |
čutim nič manj vroče, kot najboljši trubadur. | ANA: | Kako izvolite? BROŠ: Ali niste zapazili že | A |
da uredim to stvar ... skratka, - gospodična | Ana, | ali mi hočete verjeti, da vas ljubim? ANA | A |
Ana, ali mi hočete verjeti, da vas ljubim? | ANA: | Dà. BROŠ poparjen, po kratkem odmoru: Ah | A |
slutite, čemu prihajam k vašemu gospodu očetu? | ANA: | Dà. BROŠ: In ... dovolite, da govorim o vas | A |
BROŠ: In ... dovolite, da govorim o vas? | ANA: | Dà.Gre v ozadje, odpre vrata na levi. | A |
kaj bi bilo? RUDA odpre vrata v obednico: | Ana! | ... Pri vratih posluša, po kratkem odmoru hitro | A |
nobenih nepoštenih ovinkov, prosim. Razumete? ... | Ana! | ANA vstopi. | A |
Razumete? ... Ana! | ANA | vstopi. PETNAJSTI PRIZOR Prejšnji | A |
Broš te vpraša, če hočeš biti njegova žena. | ANA: | Jaz sem vam pokorna, oče. RUDA: Kako, Anica | A |
RUDA: Kako, Anica? | ANA: | Jaz sem srečna ... BROŠ ji stisne roko. | A |
sem na Drenovo sinoči - klanjam se, gospodična | Ana | - pozdravi Broša - a naznanil vamtega nisem | A |
prijatelj, obšla vas je neke vrste zabavljivost. | ANA | gre proti ozadju; Broš se ji približa. | A |
proti ozadju; Broš se ji približa. RUDA: Kam, | Ana? | ... Vi Dolinar, ste spadali nekdaj takorekoč k | A |
Ah dà, pravili so mi že tam doli ... Gospodična | Ana, | gratuliram vam!Stisne roko nji in Brošu. | A |
Stisne roko nji in Brošu. | ANA: | Kako se vam godi, gospod Ivan?... Iznenadili ste | A |
Kaj praviš, Anica? | ANA: | Jaz ne pravim ničesar, oče. RUDA: Dà, tako | A |
noč v domovino ... Ali ni to čudno, gospodična | Ana? | BROŠ: A kakšna je bila tista slutnja? | A |
Prosim, gospod Broš ... Anica. | ANA: | Pridem. RUDA odide v obednico z BROŠEM | A |
DEVETNAJSTI PRIZOR A n a. D o l i n a r | ANA: | Ivan - DOLINAR: Tiho, gospodična Ana, da | A |
DOLINARJA. ANA: Ivan - DOLINAR: Tiho, gospodična | Ana, | da ne čuje vaš ženin; lahko bi bil ljubosumen | A |
nastanejo sitnosti. - Klanjam se, gospodična | Ana. | Odide na desno. | A |
desno. DVAJSETI PRIZOR A n a sama | ANA: | Prodali so mi dušo in telo ...Omahne na divan | A |
ENAINDVAJSETI PRIZOR A n a. R u d a RUDA: | Ana? | ... Stopi na prag in ko ugleda Ano, obstoji s | A |
obrazom in sklonjeno glavo: Kaj je s teboj? | ANA | hlastno: Slabo mi je ...Pojdimo na verando, | A |
Prejšnji. B r o š BROŠ: Kje je Ruda, - in | Ana? | Zdi se mi, kakor bi se skrivali moji dragi ... | A |
tudi vam drugim ... DOLINAR: In gospodična | Ana | ... BROŠ: Ah njo ... he he ... njo hočem razvedriti | A |
zaplešemo, bi govoril rad s svojo sestro ... In kje je | Ana? | BROŠ: Takoj jo pozovemo.Gre k durim na desni | A |
ALMA pri vratih: Prideva precej, da napravi | Ana | toaleto. RUDA: Ubogajmo tedaj in pojdimo | A |
Gre proti obednici. ALMA in | ANA | iz sobe na desni. SEDMI PRIZOR | A |
vam rad postregel z nekaterimi odstavki ... | ANA | Dolinarju: Vi ste prišli na nocojšnjo veselico | A |
DOLINAR: Na veselico nisem prišel, gospodična | Ana. | ALMA: Kako? Vaše besede so nekako skrivnostne | A |
skrivnosti in rad bi se jih iznebil. Gospodična | Ana, | hotel sem vas nečesa prositi, a zdaj še ni čas | A |
sem vas nečesa prositi, a zdaj še ni čas. | ANA: | Tedaj odložite. DOLINAR se pokloni ter odide | A |
vesela; tej obleki se ne podá resen obraz. | ANA | brez nasmeha: Ali se nisem nasmehljala? | A |
Pozna se ti na obrazu, da si jokala. | ANA: | Ah, to ni lepo.Čemu bi jokala? | A |
opazila, s kakšnimi očmi te je pogledal Dolinar? | ANA: | Če je potrebno, pojdiva torej k ljudem ...Ali | A |
ALMA: Gotovo. | ANA: | Časih sem stala ponoči na balkonu in tam daleč | A |
Marta odide. | ANA: | Zdaj torej lahko odideva; ali ni moj obraz že | A |
prišlo nekoliko ognja. . / . / stran 124 . / | ANA: | Glej tedaj!Moj obraz je dolgočasen samo v moji | A |
Zakaj bi se branil? ... | Ana | je zadovoljna, Ana je srečna, čemu je treba | A |
Zakaj bi se branil? ... Ana je zadovoljna, | Ana | je srečna, čemu je treba, da bi ji gledal ravno | A |
Vse je vendar tako jasno. | Ana | ne bo pogrešala ničesar; nikjer bi ne imela | A |
RUDA: Zato hiti stran od mene. BROŠ in | ANA | iz obednice. ENAJSTI PRIZOR Prejšnja | A |
RUDA: Mislite? MARTA: Kaj iščeš, | Ana? | ANA: Gitaro; Alma bo pela na vrtu; tako žele | A |
MARTA: Kaj iščeš, Ana? | ANA: | Gitaro; Alma bo pela na vrtu; tako žele gospodje | A |
proti durim k obednici in postoji, ko se vrne | Ana. | ANA pride iz sobe z gitaro, sede na desni | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |