žarek (1.269)

dekle povedalo, mi leži na srcu kakor goreči	žarek.	ŽUŽEK se smeje: Tvoje véliko srce, polno	A
hrepenenju. In na vsakem obrazu, ki ga ljubi, vidi	žarek	tiste popolne lepote ...Kaj je nezvestoba?	A
pobrežju so slavčevi glasi zveneli, ko sončni je	žarek	zašel. Ti poješ ob meni, kot pel si za dobe	A
v bližini svoje svete domačije! O, naj mu	žarek	milosti zasije v tem osamelem, osamelem dnu	A
spanju zimskem onemélo bliščèč je solnčni	žarek	posijál kot pàl izza oblakov bi kristal	A
spanju zimskem onemelo bliščèč je solnčni	žarek	posijál. Razjasnil je za hip otožnost mojo	A
Izza temnega oboka zatrepeče solnčni	žarek,	zlate ji poljubi laske, jasno čelo ji	A
. / . / stran 122 . / ZADNJI BLEDI SONČNI	ŽAREK	Zadnji bledi sončni žarek zablestel	A
ZADNJI BLEDI SONČNI ŽAREK Zadnji bledi sončni	žarek	zablestel je na zapadu ... Razprostrla je	A
zapel je glas od angelskih poljan -- en	žarek	je iz večnosti poslan, svetlobe večne slavno	A
ljudstvom je sredi ravnin utrnil svetal se je	žarek	z višin ji v mrtvih očeh... Zdaj spi pod zemljo	A
vrisk in jok! . /\ .. stran 83 . \/ Droben	žarek	sem v temini rada zemljo bi ogrela: Vse zaman	A
cvetlica, ki je v jutru zacvetela, jasen, kakor	žarek	sonca iz višav, nežen, kakor vetra pomladanski	A
Odpreti jih moram in iti. Zunaj je noč.	žarek	moje svetilke ne seže tja. Nikogar, ničesar	A
odškrnil vrata in vstopil visok in tenak kot	žarek.	Soba je zasijala.	A
kot sončni žarki so uzori: en sam mi sončni	žarek	daj, ž njim božje sončece tam gori na prvi najdem	A
sokove Čuden razgib sem . / . / stran 49 . / SEM	ŽAREK	Še včeraj sem te motrila med zvezdami Sinoči	A
sem Čeprav se nikoli ne dotaknem neba Sem	žarek	pod njim Ali le ravna črta galebovih kril Ko	A
čeprav se nikoli / ne dotaknem neba / / Sem	žarek	pod njim / Ali le ravna črta / galebovih kril	A
opazil v jutru sonce vzhajati, od kod priplazi se	žarek	opoteče, komu skrivaj najprej gre nagajati.	A
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) Sončni	žarek	in materin smeh Hudo je bilo tistikrat pri	A
iznad visokih hiš se Trst drami. Radoveden	žarek	je pokukal iznad Lonjerja, se nagajivo podrsal	A
pazili na nihanje rjavih skled na tehtnicah.	Žarek	se je utrgal nekje nad Katinaro in zdrknil po	A
potep!« Poslopja molče, na koncu ulice je	žarek	obsvetil bok majhnega obrežnega parnika, da	A
»Parnik ne utone,« je spet rekel.	Žarek	je za hip splezal zidu na greben, nato obsvetil	A
ogledalo, in premika ga in suka ga, da bi ujel	žarek.	Potem vidita, da ju ona opazuje in starejši sramežlji	A
leže na jezero, belo sonce se zôži v en sam	žarek,	bele skale v eno samo črto, v dolg kazalec vse	A
nato dno poveznjenega čolna v škveru; stari	žarek	modrijan, ki veže v zakon morje in breg, jambora	A
tudi njega ogenj kakor mamo in Mimico. Tudi	žarek,	ki se je stisnil skozi režo v oknici, je ognjen	A
sončen dopoldan nad potujočim zaprtim zabojem in	žarek	je obsvetljeval vagonu strop, obsvetljeval deske	A
otroških letih takó močno oplazila, da tako medel	žarek	upanja ni mogel prodreti v območje zavesti.	A
prostor; šumot v jekleni posodi se jim je zazdel	žarek,	ki ga bodo letala opazila, zato se je njihova	A
prvinsko vznemirja. Ko me je poprej predramil	žarek,	ki se je vžgal na šipi poleg zglavja, sem se	A
slamica, ki jo je dražila, je bil v resnici sončni	žarek;	in gledal sem dijake, kakó so v klopeh dobre	A
stisnjen ob širok steber. In Bruno celó bliskne	žarek	iz ročne svetilke v kot, da potem moški teče	A
spoznanje privzdignejo in v reži zabliskne siv	žarek	sovraštva. Siromak, si misli, prav takó malo	A
zdaj spet svetel pogled, ki je šel kakor sončni	žarek	skozi dežne kapljice. Vendar je bil zdaj on	A
naravnost v oči. Žena je pograbila ta prvi	žarek	življenja, kakor utopljenec bilko.	A
na licih in čez razorano čelo je za hip zavel	žarek	veselja. Burja je žvižgala.	A
siromak!« Toda iz tega vzklika ne bo posvetil niti	žarek	ljubezni ali sočutja, pač pa bo padala mrzla	A
se je belila palica, v desnici se je sončni	žarek	odbil od drobca stekla, da je bilo videti, kakor	A
gosti grivi. Tudi pri obeh teh kretnjah se je	žarek	odbil od stekla, kakor bi Maticu najprej blisk	A
razhojena zemlja. Širok, a še slaboten sončni	žarek	poševno reže jutranjo meglico, se lomi na debelem	A
trčita. Sova dvigne svoj kozarec v sončni	žarek	in se zamakne v zlato vino.Obraz se mu razleze	A
Potem pa se je prikazalo sonce izza gore.	Žarek	je padel v sobo, se poigral s krušnimi drobtinami	A
zrak in odprl oči. Pogled mu je padel na sončni	žarek,	ki se je usipal izpod stropa.Tja so mu šle oči	A
rokami iskal bodalo, ni ga našel. Čez medli	žarek	svetlobe, ki ga je skozi majhno okno poslal	A
je videl, da skozi režo priprtih vrat pada	žarek	svetlobe.Sel je okrog hiše in na dvorišču spodrsnil	A
Plamen je vztrepetal. Dolg	žarek	se je kot veriga podaljšal prav do Jeleninih	A
trepetajo v črti, ki prostor prereže na dvoje.	Žarek	gre čez moraste sanje, nič ne ostane, nič ne	A
Hipoma pa je v samotni dom prisijal sončni	žarek	in ga napolnil z novim življenjem. Bilo je prvo	A
morala s tabo pod vislice.« Ko je prvi sončni	žarek	pokukal izza obzorja, so ju stražarji tesno	A
kateri se veličijo tokrat pokojnikovi. Zrak je	žarek	od mrliških izhlapkov, ki zdaj pa zdaj oplaknejo	A
primanjkovati svetlobe. Kmalu je crknil zadnji	žarek,	potrkala je gosta tema, dober večer, kako gre	A
stran 241 . / Solnce je sijalo nanj in zlat	žarek	je lil i na deklico, se igral na njeni rami	A
z zelenjem. Zaradi goščave ni noben solnčni	žarek	posvetil nanjo.Temna je bila in naporna kakor	A
Njegove oči so se zasvetile, kakor bi se solnčni	žarek	utrnil v biserni solzi.Vilarju se je zdelo,	A
obupati!« Ganljivo je bilo videti, kako je svetel	žarek	upanja preletel lice gospodu F. »Toda moj želodec	A
in težave. Da bi mu enkrat posijal le majhen	žarek	sreče ‒ toda ne!« Rekla je, da gre.	A
Ali ga vržejo v globoko ječo, kamor ne prisije	žarek	zlatega sonca, in pozabijo nanj in bo poginil	A
Kolednikom. In ustavila se je, ko je ugasnil zadnji	žarek	zahajajočega sonca; sij kraljevske postave pa	A
progi. . / . / stran 45 . / Kakor bi se utrgal	žarek	te luči z neba in šinil v glavo Svaruna. Od	A
« In zopet je zagorel na Teodorinem obrazu	žarek	demonske radosti.Vendàr je vzdihnila.	A
prikradel tanek sonč . / . / stran 181 . / ni	žarek,	kakor bi potegnil s črtalom zlato nitko prek	A
sta čutili, da se strinjata v en sam koprneč	žarek,	ki se trga od zemljé, iz prahu in se razliva	A
na iskrem arabcu v pozlačeni opravi. Kakor	žarek	je švigal v veselem diru po široki cesti.	A
doseže z revnim darom, da za trenutek obsije	žarek	radosti lice največjega despota vseh vekov.	A
/ stran 5 . / darom, da za trenutek obsije	žarek	radosti lice največjega despota vseh vekov.	A
Še tebe so zgrabili! Zamižal je zadnji	žarek	upanja in mislil sem, da mi utone srce v solzah	A
palačo. Nad njima nebo, v srcih en sam koprneč	žarek,	na ustnicah molk, ker so onemele besede v toliki	A
dvigne glavo. Prek ravnine se je svetil rdeč	žarek.	»Utrdba?«	A
Te nade Iztok ni imel. Edini	žarek	upanja mu je bil Radovan. Ta lahko potuje svobodno	A
Iztok bral, kako je objel Radovana, kakor sončni	žarek	je zagorelo v njegovih prsih, posvetilo v temo	A
prosim: Najino prijateljstvo naj bo kakor lep	žarek,	ki redko posveti v življenje - in samo žarek	A
žarek, ki redko posveti v življenje - in samo	žarek,	drugega nič.Veste, da sem reven, veste, da imam	A
je skozi odprta vrata na drugem koncu sončni	žarek	zadel naravnost v oči. Mama je od časa do časa	A
glava mačke. Oči so se razprle za režo, laserski	žarek	je šinil skoznjo iz glave, mirujoče zgolj na	A
obrambo ali na beg v najbližje zaklonišče.	Žarek	iz vijoličastih oči se je postoteril; zdaj prši	A
tam je skozi veje jablane še prisijal kakšen	žarek	in mu zarisal poseben vzorec na obraz, da ga	A
Za otroka bom skrbela jaz!«	Žarek	globoke hvaležnosti je preletel bolničin obraz	A
Izpod Ulrikovih priprtih vek je blisnil bežen	žarek	upanja. »Da, tako mislim.	A
morečih sanj, preleti njegov zgubani žolti obraz	žarek	resničnega veselja. »Za božjo voljo	A
Sonce je sijalo, toda njegov ni bil niti en sam	žarek;	življenje je plulo okrog njega v polnih valovih	A
človekoljubni davkar; če se zasveti v temi sončni	žarek,	ki je bil izgubil pot med gostim drevjem in	A
Bog vedi kedaj in Bog vedi zakaj, utrnil siv	žarek	iz vesoljne samote, obstrmel na zemlji, strmel	A
sveti iz neizmerne daljave medli, trepetajoči	žarek	iz okna. Gazil je scela in noge so se udirale	A
sto korakov od hiše, se mu je zdelo, da vidi	žarek	na snegu; zdaj so bila okra temna, od nikoder	A
To je tekst. Kadar zasije kje slučajno	žarek	svete idealnosti, žarek čiste duše, -- kakor	A
zasije kje slučajno žarek svete idealnosti,	žarek	čiste duše, -- kakor smehljaj na spečih ustnih	A
jo je oplodilo; in iz vesoljnosti je planil	žarek	nazaj v mene samega.Sence, ki sem jih klical	A
drugi, vendar ji je časih nehote posijal v srce	žarek	upanja, dasi je bila preverjena, kako malo je	A
zagrnjena in le skozi ozko špranjo je svetil tenek	žarek	večernega sonca; trepetal je nad mizo, med nama	A
čujem nje mehki glas. Okno je zagrnjeno; tenek	žarek	sije skozi špranjo, preko mize, med nama, kakor	A
mi pride naproti človek. Mrači se; nobeden	žarek	ne prodrè več skozi težko listje, komaj še razločim	A
roke. Gledala sem skozi okno; že mi je zasijal	žarek	jutranjega sonca naravnost v obraz; vlak je	A
pregrešnimi, spolzkimi rokami, tudi v tebi je bil	žarek	iz onega sveta!Tudi ti si se opotekal proti	A
Bela roka je izginila kakor ugasne sončni	žarek	na steni. Prav natihoma, prav boječe so se	A
omiljena, je skoraj prijazna, ker sije nanjo majhen	žarek	tistega sonca, ki obseva junake.Svet je kakor	A
prašek v tem vesoljnem, živem soncu, je bil	žarek	toplote in luči.Kadar je sonce obnemelo ter	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani