nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Razvezal je torbo in s tresočimi se rokami iskal bodalo, ni ga našel. Čez medli žarek svetlobe, ki ga je skozi majhno okno poslal mesec, je stopil k vratom, izza katerih je prihajalo smrčanje, grmeča ježa čez most, stal je v prostoru, kjer je na hrbtu ležalo veliko telo, na posteljni rob je bila obešena sablja, samokresa sta ležala na mizi. Potegnil je sabljo iz nožnice, oni je zastokal, hotel se je prebuditi, čutil je, da je nekdo v prostoru, da bi moral nekaj reči, se raskavo zasmejati, hripavo nekaj ukazati, a spanec je bil globok, še zamukati kakor v grdih sanjah ne bi mogel, še zameketati ne, spanec je bil globok kakor večnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani