nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tjažev korenček se je razpasel vzdolž leve hlačnice, dolgolasca sta odšla, izginila v dvigalu, kavarna se je praznila, nad spraznjenimi mizami so ugašale luči, natakarica je zapirala kave in čaje, piva in pelinkovce, konjake in šampanjce, limonade in aperitive, začela je zaklepati kozarce in steklenice in skodelice in pribor, dajala jih je pod ključ, si jih podrejala, jih spravljala na varno, začela brisati točilnico in mize, prekinjati tok, začelo je primanjkovati svetlobe. Kmalu je crknil zadnji žarek, potrkala je gosta tema, dober večer, kako gre. Ozračje se je dobro odsedalo, kroglica je nehala rovariti po Tjaževem trebuhu, ulegla se je v spodnjem telesu, našla svoje mesto, se umirila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani