žarek (201-300)

Srečen smehljaj je razjasnil kakor sončni	žarek	ves njen obraz, ko so kolesca zadrdrala tik	A
bledel; že se je bočil okoli njega ter se širil	žarek	srebrn kolobar in kakor v srebrno jezero so	A
mladosti le en sam vesel trenotek, le en sam	žarek	sreče, raste v spominu, zmerom svetlejši je	A
proseča. Na vseh obrazih pa je bilo nenadoma kakor	žarek	iz nebes -- kar je bilo hudega v očeh, je ugasnilo	A
mirnih temnih senc, sta stali ob pragu. En sam	žarek	rumene svetlobe je bil razpet preko mize, iskril	A
bili svetli in zlati. Preko doline je šinil	žarek,	z veje na vejo, z ivja na ivje.Kot ognjene so	A
bledo lice, je šinil hipoma ob njegovih besedah	žarek	sreče in zaupanja.Anžetu se je zazdelo, da čita	A
skrbno zastrta, da je bilo dodobra mračno. En	žarek	se je vendar od nekod vkradel v sobo, obvisel	A
skrivnostnimi zdravili. In zdelo se je, da se je	žarek	čutil užaljenega, češ, tu notri v teh temnorjavih	A
tej temi! In nekako brzo in sočutno je skočil	žarek	k Anici na posteljo, pobožal ji bledo lice in	A
do Tagliata. Videl je vrata priprta; droben	žarek	svetlobe je lil iz pivnice na cesto. Anže se	A
Vrat in nove ceste vanjo se mi je zasvetil nov	žarek	upanja, ko sem zvedel, da pride sem gor na lov	A
posijal s to najvišjo napitnico posebno močan	žarek	cesarske milosti. Vsi navzočni ‒ nekaj izjem	A
natočil kupo ter jo držal proti luči, da se je	žarek	lomil v zlati tekočini.Pogledal je na pijačo	A
vrelček v Eichendorffovi pesmici!« »Kakor sončni	žarek	je,« je govoril Prešeren navdušeno, »katerega	A
tvarnik iz svojih rok!« . / . / stran 443 . / »Ta	žarek	pa je sedaj prebodel tvojo dušo, poet?« »Meni	A
prebodel tvojo dušo, poet?« »Meni ne bode sončni	žarek,	meni bo ostro brušen meč, ki mi zaseka globoko	A
»Torej! Kak je tvoj ideal, ta tvoj sončni	žarek,	s katerim je Bog oblagodaril ubogo našo zemljo	A
glavico kakor roža, če jo poljubi prvi sončni	žarek;	razprostrla je trepalnice in je luč svojih pogledov	A
svojega. Nekje pri oknu pa je bil prišel sončni	žarek	v sobo ter mu obsijal prstan na roki, da švigajo	A
bolje!« Ustrelil je, da se je napravil goreč	žarek	po megli.Čutil je Filip, kako je treščila svinčenka	A
na dvorišče. »Tiho sta prišli kakor sončni	žarek!	In tako bode nekega dne prišel tudi on!	A
tistem trenutku se je prikradel od nekod sončni	žarek	‒ Bog sodnik ga je poslal, da bi udaril grešnika	A
skremžil obraz in se odmeknil; širok, trepetajoč	žarek	je objel krog teric, vihtečih v urnih pesteh	A
in v strahu umrla, preden jo je našel mehak	žarek	toplega solnca ...Da, oni viharni večer mu je	A
je pala po meni tako strašno, je to res edini	žarek	sreče.« »In vendar vam, gospod grof, povem še	A
razšli. Od vzhoda sem rdečil je prvi sončni	žarek	vrhove košatih jelk nad rokovnjaško trdnjavo	A
videl, kako se zvezda utrne, kako se čudovit	žarek	ulije čez nebo, pa le za en hip, za en trenutek	A
Uvidim, da ti ne moreš biti moja.« Pa je šinil	žarek	veselja preko njegovega obraza: »Mamo imaš pa	A
je on proseče. Obrnila se je proti njemu in	žarek	lune je obsvetil skozi veje nje bledi obraz	A
za možem in za sinom, bil je tako jasen, tako	žarek	kakor jutranja zora.‒	A
kjer se hranijo ti stari zapiski, in jasen	žarek	je posvetil na vrsto: »Tedaj je bilo mojega	A
pustila ter z drugo obsenčila si oči, kajti rdeč	žarek	zahajajočega sonca prodrl je bil bukove veje	A
njeno od onega trenutka sem ni bil posijal jasen	žarek.	In potem!	A
stori tako in se vprašujoč ozre k Ameliji.	Žarek	lune je skozi predor v zelenju, ki je preraščalo	A
take; da moram zamižati, če jih zadene sončni	žarek.	Zatorej mi zadošča prav malo; hrepenim samo po	A
trpljenje liki morju, nikar da bi mu posijal v srce	žarek	vesele nebeške nadeje. Abadon po daljšem molku	A
svojih prsih; saj ji je bil z njim prisvetil prvi	žarek	svobode v grozno temo strašne sužnosti.	A
Kaj naj stori? Nov	žarek	upa ji zasveti v glavi; opogumi se in odpre	A
kako se svetloba topi v noč in mi škrlatni	žarek	objestno kaže pot. Na eni strani vpijem: Pridi	A
na kamnito morsko peno in v oko sprejel prvi	žarek	tistega dne. Nato me je celega zalila neverjetno	A
bela, kakor bi jih ne bil nikdar zadel sončni	žarek.	Velike črne oči so se čudno odlikovale od belih	A
sanje! Posvetil je dan; pregnal jih je prvi	žarek	njegov!Ali niso mogle trpeti še malo malo časa	A
okrog. A glej, nenadoma mu zasveti rešilen	žarek.	O kako krivico je delal človeštvu!	A
tja proti večernim goricam, kjer zadnji sončni	žarek	umira. Zbogom, Milan, zbogom!	A
trupla in duha jim ni pospeševal noben blagodaten	žarek	rodbinske ljubezni. Roditelji se niso včasi	A
zlato tam obsije vse livade; sem pa komaj droben	žarek	se prikrade. Naša kočice so skromne in domače	A
Redkokdaj, a vendar včasih v duše mlade droben	žarek	sonca ‒ sreče se prikrade. SONCE ZAHAJA Skrit	A
lini, skozi katero ni posvetil nikdar sončni	žarek,	je vsako jutro neznana roka vrgla nekaj mesa	A
meni kri, kakor bi me presunil jasen in vesel	žarek.	Objel sem jo in ji šepetal med poljubi: »Ti	A
dobila preko listja medlo svetel in osti podoben	žarek.	Zunaj se je razlivala med debli in tuintam po	A
Skodle so sem ter tja prepustile kakšen lunin	žarek.	Komaj so se oči privadile na mrak, je	A
naj bo kdorkoli, čakajo meč, sekira in lečni	žarek.	In tega, če mene ne bo več, ne smeš dopustiti	A
naravnost pod nebo tenak modrikast svetlobni	žarek,	ki se visoko zgoraj razprši v gobasti oblak	A
skozi sklade kristala vpada v notranjost odbit	žarek	zunanje svetlobe.Postavi se predenj tako, da	A
zunanje svetlobe. Postavi se predenj tako, da ji	žarek	preseva telo, in presenečena Iksia uzre obrise	A
pojasnjuje. »Pritisneš na gumb in iz cevi šine	žarek,	ki uniči vse živo na svoji poti.Z njim lahko	A
objameta. »V mojo žalost si posvetila kakor	žarek	sreče.Zdaj vem, da ima beseda srečanje izvor	A
ženske lase; nanje je skozi lino padal tenak	žarek	sonca in zato so odsevali kot ognjeni kres.	A
mi je nasmehnila in ta nasmeh je bil več kot	žarek	sonca, ki je zlatil njene dolge lase. ČETRTEK	A
ročno izvezenih čipk. Tu in tam je kakšen	žarek	oplazil tudi broško, pripeto pod vratnim izrezom	A
stari prijatelj, davni znanec, rumeni sončni	žarek	se mu je včasih približal in ga božal po licih	A
življenje, v katero zasije le redkokrat jasen	žarek...	Dasi je bilo že pozno dopoldne, plavala	A
nad ročnim delom, je zagoreval nagajiv sončni	žarek	in poigraval na laskih. Zlatka! Ah!	A
ozkih stezah, kjer le redkokdaj posije sončni	žarek	do tal in kjer menda še nikdar ni bilo nobenega	A
izmed cvetlic se pokaže obrazek ljubice, zlat	žarek	nad hudournimi oblaki.Zdaj šele preudari Vladimir	A
šotorskega platna je posijal presvetel sončni	žarek	na razgrebeni načrt Ljubljane. Tedaj se je vzravnal	A
okolici in ko sonce na njegov vrh vrže prvi	žarek,	reci: ‚Kralj, glej sonce!’« Kakor je starček	A
na najvišji vrh, in ko sonce pošlje prvi svoj	žarek	nanj, veli: »Svetla krona, glejte sonce!«‒ Kralj	A
Izredno mi je žal, da ste pokopali svojo ženo.«	Žarek	razumevanja obsije ledene črte starega Angleža	A
/ . / stran 21 . / Skica Ko skoz vejevje	žarek	zablesti in kaplja rose zdrkne na moj obraz	A
njeni bližini prijetno. Bila je kot plah sončni	žarek,	kot nežni vonj gozdne cvetke.Skoraj nič se nisem	A
kakor so včasih dekliške duše, kakor sončni	žarek:	ne, njena je bila dragocena, vredna kakor zlato	A
kakor se razvedri narava, če en sam sončni	žarek	pogleda skozi temne oblake.Kakšne prelepe dneve	A
To je moj zaklad, tolažba, upanje, zadnji	žarek	svetlobe, ki še osvetljuje moje turobno življenje	A
modro in prinašajoč veselje se blešči nebo! Vsak	žarek	svetlobe je pozdrav in obljuba milosti večnega	A
upanje na radost in užitek. Zablisne se kakor	žarek	blaženosti in potem se zdi brezup še bolj črn	A
zanjo! »V njegovem srcu je torej vendarle vsaj	žarek	sočutja,« si je rekla mylady. »Iz tega žarka	A
je vojaku zazdelo, kakor da ga je preblisnil	žarek	dnevne svetlobe, in potem je posijalo sonce	A
se ni od nikoder prebil do nje noben sončni	žarek.	Visoka drevesna debla so stala tako tesno skupaj	A
svetlobe je devetdeset tisoč milj v sekundi.	Žarek	z Rimske ceste potrebuje šest stoletij, da pride	A
vedno poudarjal lepoto njenih ličnic. Rumeni	žarek	zahajajočega sonca je padal čez vznožje postelje	A
proti vsem drugim, nisi blazen. Rumeni sončni	žarek	zahajajočega sonca je poševno sijal skoz okno	A
Pod kostanjem je bilo skoraj prazno. Sončni	žarek	je sijal skozi okno in rumeno padal na prašne	A
Pojdimo skupaj v neznane nam dalje, Ko	žarek	srebrni zaplete se vanje, Resničnost	A
bil to znak, je kuhinjo nenadoma razsvetlil	žarek	bledega zimskega sonca. Mimo šipka in robidovja	A
postajal.) Toda ko so me opazili, je zasijal	žarek	skozi travnati vrt, ki je šele po četrt stoletja	A
popeljati k cilju in jih prisiliti, da vperijo	žarek	svoje duše navzgor in se zazrejo v pravir vse	A
dosegle, da je bil tip videti, kot bi ga zadel	žarek	za krčenje in bo vsak čas izginil v svojih cunjah	A
skrivnost vesoljstva, "navdihnjeno uganjevanje", "	žarek	svete ekstaze" (Balmont), "razodetje" (Brjusov	B
glasbe", ki prižiga v navdihnjenem pesniku "sveti	žarek	ekstaze" -- zdaj pa se umetnost odpove ne le	B
se tudi tragično dovršile, preden so ugledale	žarek	upanja, ki pa je moji generaciji posvetil kot	B
upanja, ki pa je moji generaciji posvetil kot	žarek	spoznanja. Množice so v tej deželi dokončno	B
interferometer je sistem ogledal, ki svetlobni	žarek,	ki vpade na interferometer, razcepi v dva žarka	B
Michelson in Morley ugotovila, da se svetlobni	žarek	med ogledali njunega interferometra vedno giblje	B
hitrostjo, ne glede na to, kam usmerita svetlobni	žarek.	Tisti del žarka, ki se je od ogledala odbil v	B
Po tej metodi sta razcepila tudi svetlobni	žarek,	ki je prihajal na Zemljo s hitro gibajoče se	B
Niti hitrost svetila (hitrost zvezde, iz katere	žarek	prihaja) niti smer, v katero se žarek odbije	B
katere žarek prihaja) niti smer, v katero se	žarek	odbije, ne vplivata na hitrost potovanja svetlobe	B
hitrosti svetlobe, ki je vpadla na ogledalo.	Žarek,	ki je vpadel na ogledalo njunega interferometra	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani