bom (901-1.000)

spanec, daleč od ljudi	bom	čakal, da odide zadnji	A
gladil, in prosil še manj!	Bom	za ženko te vzel in kmalu	A
visokih tudi; in z njimi	bom	ljubici svoji krasil prelepe	A
s tem povedala. Pel	bom	zopet kakor drobni ptiček	A
skupaj... Morda še kdaj	bom	gledal ti v lice v sladkem	A
1e daj priseči!... Jaz	bom	pop! Biti hotel sem kedaj	A
če ne še večji... Jaz	bom	pop! In govoril ljubici	A
goljufivi sreči... Jaz	bom	pop! Kajti ona je besedo	A
zakonsko postelj leči... Jaz	bom	pop! Jaz bom pop!	A
Jaz bom pop! Jaz	bom	pop!In tam na leci, na	A
ženske glas povzdignil	bom	grmeči. Jaz bom pop!	A
povzdignil bom grmeči. Jaz	bom	pop! »Njih besede so laži	A
pogledi so goreči...« Jaz	bom	pop! In prijateljem pore	A
kapljici šumeči.« Jaz	bom	pop! Bolj kot staro, bolj	A
vince ti prileči... Jaz	bom	pop! Jagned Oj ti	A
ti metulj? O, potlej	bom	odplul s teboj do zvezd	A
brez nehanja. »Nocoj te	bom	čakála kraj zidanja v	A
izginejo črne meglice, da	bom	spet jasno kot vinske	A
kot vinske gorice, kadar	bom	srečno... zaklinjam se tebi	A
šele zaljubil! A kje	bom	še jaz podbradek imel	A
podbradek imel, a kje	bom	še jaz trebušen, a kje	A
še jaz trebušen, a kje	bom	še jaz za narod tako strašansko	A
in navdušen? A kje se	bom	jaz nerodnež tak bogato	A
ljubite! Toda jaz trtice sok	bom	pil iz kipečih kozarčkov	A
stran 222 . \/ da ne	bom	jezen, sicer ljubezen	A
hôja, ljubica moja, še ti	bom	rekel: ljubica, zbogom	A
mlade stopila? Več ne	bom	nosil drobnih resedic	A
krasnih večerih več ne	bom	prosil sladkih besedic	A
vzemi tebe in uro, kaj	bom	šel s kuro spat?...Ti se	A
prejšnji čas; hodil pota	bom	temotne, kamor sreče bo	A
pomóči nje podprt nosil	bom	življenja pezo, dókler	A
sem obljubil, de préd	bom	dušo zgubil, ko nehal	A
pogledat tuje mesta,	bom	peljala se s teboj.”	A
po železni cesti vozil	bom	od nas do nas; drugo ljubco	A
ljubco v vsakem mesti ímel	bom	za kratek čas.” “Ceste	A
snubit Judnje kršene;	bom	priženil z ženo črno penezov	A
starcov si moža zvolíla	bom;	ímel bo ko peska dnarcov	A
in dom.” “Žene jaz ne	bom	zapiral, bal ne bom se	A
ne bom zapiral, bal ne	bom	se zanjo nič; nje obresti	A
zanjo nič; nje obresti	bom	pobiral, živel brez skrbi	A
ko tič.” “Jaz pa hlače	bom	nosila, gospodar bom čez	A
hlače bom nosila, gospodar	bom	čez mošnjó; bom vabila	A
. / . / stran 33 . /	bom	vabila na kosila, kogar	A
daj rokó.” “Tebi jaz ne	bom	nezvesta, ljubček! ti	A
Po nji peljal te ženico	bom	na Dunaj, v Gradec, v	A
tréba biló, al ne, védno	bom	sóčno ljubíla te. Pevcu	A
ti ogradil, zidal zid	bom	krog in krog, spustil	A
krog in krog, spustil	bom	okoli hiše Sultana, de	A
lajal bo, stari hišni	bom	ukazal, de bo spavala	A
veselja leta stare! ako šla	bom	préd k poroki, ako préd	A
brije zunaj mraz nocoj,	bom,	ljubi! te objela, na srci	A
danes zvésto prinesel	bom	nevesto.” “Kje je tvoj	A
mestne sence! Apolon drugi	bom	jaz sred kozarjov si v	A
slovim, še to, kaj pel	bom,	me poduči!” Pisar “Horacij	A
zaplati uk, po tvoji volji	bom	pel: gosence kaj na repo	A
gnide, loviti miš′ učil	bom	gospodarje.” Pisar	A
tvojega imena; v nji	bom	med slovenske brate sladki	A
dalje me za nos vodila; ne	bom	pel vajne hvale brez plačila	A
deklet ljubila, kadil ne	bom	več vaju brez preudarka	A
cel dan iz pravd koval	bom	rumenjake, zvečer s prijatlji	A
zvečer s prijatlji praznil	bom	bokale, preganjal z vinam	A
bokale, preganjal z vinam	bom	skrbi oblake. Je od vesel	A
pusté roké brodnika. Ne	bom	več tebe pil, solz grenka	A
dvóri.” Črtomir “Kak	bom	povrnil, Bogomila draga	A
Mariji; kár doživela let	bom	še števila v željá bridkosti	A
na svéti, Bogú in tebi	bom	ostala zvesta, v nebesih	A
zvesta, v nebesih čákala	bom	pri očeti čez majhen čas	A
prihrumijo krokarji,	bom	odletela z angeli. PRIDI	A
Pridi prej. Slonela	bom	pri vratih, da me že	A
senčni pogled. Ljubila te	bom	z vsem, z jokom in	A
vnaprej odkleni mi, da	bom	lahko planila v tvoj	A
sled - hlastno te	bom	ljubila, ko praprot	A
sočne, zrele jagode, ko	bom	na ustnicah čutila	A
zvezdah je pisalo, da	bom	premalo po tvoje te	A
zasidrana. na vrelem pesku	bom	ostala, za čredami	A
8 v srečo mílo úpal	bom,	da domóvje bóde sréčno	A
-- ljubezen pél ti	bom	glasnó. 3	A
od tébe me; nesréčen	bom,	ko slédnjič te pozdrávljam	A
spomín ... Sámo têbe, svet,	bom	ljúbil, solze tvojih	A
svetníka, in vladar	bom	spet domače zemlje.	A
strastno ljubezen iz polne	bom	čaše jo pil kedàr se	A
moje okó. Potópil se	bom	v to mirno morjé pa	A
je dvignila ... Trudne	bom	oči zakril z rokami,	A
neizmerno večnost, tam	bom	legel na zeleni mah,	A
na zeleni mah, tam	bom	sanjal lepe dolge sanje	A
/ stran 66 . / Kadar	bom	pri oknu stala, gledala	A
vsakdanjost! Tako daleč	bom	še prišel, da bom pisal	A
daleč bom še prišel, da	bom	pisal burke za predmestne	A
predmestne ljudi, da se	bom	prevračal - pisano oblečen	A
trebušnimi soprogami in pisal	bom	dvoumne novelete za trško	A
samo enkrat in jih ne	bom	videl nikoli več!... Oprosti	A
lahkó; drugo deklico	bom	ljubil, bolj lepó	A
in zavpíje: ”Têbe	bom	sodniku tožil, da boš	A
z roko trdno vzdignil	bom	svoj križ: bridkost	A
teboj v en glas; takrat	bom	(prvi) stal v prvi vrsti	A
poslednji spopad zapustil	bom	stene, ki jih ni bilo	A
le še stoji) ‒ zapustil	bom	kraj, kjer sem lovil brezglave	A
stran 76 . / Zapustil	bom	dom mojega deda in asfaltne	A
razliti krvi; obvisel	bom	na vrveh zadavljene svobode	A
Nocoj, kedaj te videl	bom,	ti sreča moja prava?...	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani