nova beseda iz Slovenije
vole čez Vrh v planino. Pri križu je Tomaž | znova | zajezdaril žrebca in ukazoval visoko s konja | A |
luna. Od njega k smreki, pod katero je Mica | znova | tkala svoje misli, pa sta prispela Mežkov Joža | A |
Gospod vikar so danes v Radolci.« Dekleti sta | znova | glasno zajokali. Podlipnica pa jih je mirila | A |
se je njegov rodni oče, Primož. Jernej pa je | znova | spregovoril: »Ne kakor brat, kakor oče skrbi | A |
rokami, kakor bi držal v postelji za rjuhe, in | znova | stegnil glavo čez rob.Trop pri tropu se je pasel | A |
Teeeci!« Rozalka se še ni oddahnila, ko so že | znova | zarožljali vsi zvončki v kozjem tropu. Kozar | A |
je napolnil do lipe panj s satjem in živadjo, | znova | rojil in dal močnega drujca in čednega tretjiča | A |
razumel, kaj so barve na platnu. Oprtala sta | znova | krošnji in zamišljena vsak v svoje molče nesla | A |
»Če ga napol ubijem, bo še vedno premalo.« | Znova | so zapele klofute. Zaškripala so vrata Podlipnikove | A |
Ančka je vprašujoče pogledala mamo, potem je pa | znova | okrenila obraz proti Rebri: »Bi mu rekla, da | A |
gospodarja, da je dovolj godovanja in da je treba | znova | zapreči in oditi na cesto. Vsa hiša je že spala | A |
previs in ugledal zopet izredno očnico, ki je | znova | zatrepetala, kakor bi se ga bila ustrašila, | A |
Kuharjevemu in Primoževemu v senco čebelarit.« | Znova | se je Šimen glasno zasmejal in za njim njegova | A |
sprožili kamen, ki se je privalil v ruševje in | znova | prepodil zajca. Nekaj sežnjev za Markovim hrbtom | A |
vrhu, Marko pa je čakal pred kočo, če bosta | znova | zalajala.Ozek krajec lune je visel nad Pokljuko | A |
potegnil strupeno mrzel veter in v Stolu se je | znova | pokadil sneg.Tomaž je pospravil svojo basengo | A |
in ga odpeljal v konjak, namesto da bi ga bil | znova | zajezdil, pognal v skok in ga počasi ohladil | A |
sta tesno drug k drugemu, oba žalostna. Pa je | znova | zaprosila Ančka: »Marko!Povej mi vendar, kaj | A |
izpustili in da bi potlej doma ostal,« reče Reza in | znova | se ji uderó solze. »Kaj meniš, da bode potlej | A |
je dospel zopet na svoj prostor, moral se je | znova | ozreti po Milici. Jezilo ga je sedaj nekaj | A |
izkušal ujeti časih kak pogled od nje. Šli so | znova | plesat in sedaj je bil tudi Koren že tako pogumen | A |
morebiti za vse bolje, ako odstopite,« ugovarjal je | znova | Koren. »Kdo vam je vdihnil to misel, kdo vas | A |
listnica ni pala iz kožuha. Preiskal je potem | znova | vse štiri žepe, a zaman. Niti listnice niti | A |
»V žep ‒ v kožuh!« Oba sta jela | znova | pestiti nesrečni, že dokaj ogoljeni kožuh, pa | A |
»Boš li povedal, kje je denar?« zarohnel je | znova | Molek ter prijel sina za vrat, koščen in trden | A |
denarju. Ko se je nekega dne celo Goropečnik | znova | oglasil in prosil posojila dveh sto goldinarjev | A |
jaz ti pomagam!« pritrjeval je mešetar ter | znova | pritegnil po onem.A sedaj je prišla v istini | A |
vse je prišlo name in sedaj ste še vi začeli | znova, | ko bi bil morda že pozabil!Ven ‒ ti kljuka prismojen | A |
ognila, loputnil bi jo bil razjarjeni gospodar | znova | z debelim storžem. Skočil je v svoji jezi v | A |
vkopana. Zdravnik je zlezel zopet v koleselj in | znova | poskušal zlepa; ali ravno tako brezuspešno. | A |
so ga po šesturnem zaporu izpustili, šel je | znova | k sodniku. Sedaj je bil miren, a obraz je nosil | A |
ljudstvom. Bilo je jeseni, ko je stari Planjavec | znova | ‒ menda tretjič v dveh dnevih ‒ ogledoval gola | A |
sukalo v neskončni megleni skupini in pričelo | znova | stari, naravni krogotek. To se je godilo pred | A |
ga vsak izmed njiju ogibal. Stoprav ko sta | znova | zapregla ‒ trd mrak je že legal na brda nad | A |
»Gotovo, gospod! Zagotavljam vas | znova | neomejene svoje hvaležnosti.« »Zopet prazne | A |
ovadbo gospoda Veselina; pravi vratar Miško pa se | znova | razljuti in spoprime s svojim takisto jakim | A |
ter prosim, da se zločinstva sumljiva tekočina | znova | preišče po drugih veščakih, ker dosedanjim je | A |
kot vročična, srce se mu je burilo v prsih. | Znova | je odpiral skrinjo, hlastno in neurejeno bral | A |
jezo, le svežo grudo je še vohal in otko je | znova | pritisnil na modrasovo glavo. Potem pa je skočil | A |
Adamovec je znal, da boš vedel, Jereb.« Udaril je | znova | ob mizo, momljal in se spet razsrdil: »Pa če | A |
»Že sam vem, kdaj mi je leči.« | Znova | je zaspal.Jera je bila že nestrpna. | A |
je krčevito, bolečina v želodcu ga je zvila | znova. | Tedaj je Marijanica planila proti njemu, mahala | A |
svoje nevere v namišljeno srečo in da ne bi | znova | užalil nje. »Torej se ne bojiš in ne umankaš | A |
kar dobro mu je delo to besedičenje, saj se je | znova | spomnil na dneve, ko je prevzemal grunt in štel | A |
je dodala Neža in se medlo nasmehnila, toda | znova | jo je ugriznila skrb.Torej gre za obresti kar | A |
Nekje v kotu je čudno zacvrčalo in Bogataja je | znova | zazeblo, sedaj od strahu.Še roke si ni upal | A |
začudil, saj je vedel več, kot je vedela Katra, in | znova | so ga zabolele posekane smreke.Zavil je v hrib | A |
ob bučanju in rohnenju splašenih vodnih sil | znova | videli vse grozote, je bil strašnejši od prvega | A |
grenka misel. Bogataj bo prav gotovo hotel | znova | postaviti žago in mlin ter bo potreboval denar | A |
objestnost, še bolj ohola samozavest in trma in | znova | se je zaklinjal: »Ne boste me!Nalašč vam pokažem | A |
dolžil, da so zmerom rovarili zoper njega. | Znova | se je bil spomnil poraza v društvu in še bolj | A |
Le pijta, ta je za želodec!« je priganjal in | znova | točil. Bajžlju je dobro delo, za trenutek je | A |
vedeti, kar tjavdan bi ne mogel bevskati!« mu je | znova | začelo nekaj prišepetavati in čim bliže doma | A |
Agato, ki se je že komaj obračala, se mu je | znova | zagrizlo v misli: »Kaj, če je Tinetove krvi | A |
rekle, da je le njej podoben!« je pomislil in | znova | zapičil krvave oči v otroka.»Spet te satan trapi | A |
oklepa. »Bajželj, ta otrok ni moj!« je kriknil | znova | in s pestjo žugal proti griču.Tam zadaj je bil | A |
spo-da!« je izhropel in krvave pene so se mu | znova | pokazale na ustnicah. »Vode!« je koj nato zaječal | A |
prihruli v to deželo. Od tedaj prihajajo vsako leto | znova | požigat in pustošit kranjsko zemljo, a nihče | A |
videla vse mirno okoli sebe, se je zazibala | znova | v blagodejno spanje. Le Mirko ni mogel | A |
prikuje k zemlji strašen prizor. Blisk razsvetli | znova | strmino in gori po njej se vidijo plazeče črne | A |
muka blizu tridesetletne sužnosti mu je stopila | znova | pred oči.Živo se je še spominjal, kako se je | A |
. / . / stran 52 . / OSNOVA SNOVI Vedno | znova | me vleče k osnovi snovi. Od apeirona do atoma | A |
govorite mu o izgubljeni hčeri, da mu ne začne rana | znova | krvaveti.Videli bodete Bredo; o da ji ne smem | A |
svoje okoli sebe: tedaj se mu je bila odprla in | znova | krvaveti začela na videz zaceljena rana.Vesel | A |
prej, tako prijazno je bilo zdaj. Grad je bil | znova | ometan in pobeljen; okna, prej oprašena, otemnela | A |
vendar ne obupajmo! Vsaka pomlad zbudi pevce | znova. | Dokler bode bílo in ljubilo, dokler se bode | A |
Vprašanja, ki so bila že zdavnaj rešena, stavijo se | znova. | Z bojem si moramo zopet pridobiti pravice, za | A |
reči. Ko sem se teh misli iznebil in se začel | znova | ozirati, sem se silno začudil, pa tudi ustrašil | A |
prisiliti, da bi ji sezidali popaljeni grad | znova | in povrnili vso storjeno škodo do krajcarja | A |
povsod popravljati cerkve, nekatere pa celo | znova | zidati, in so se izkušale župnije ena z drugo | A |
junaku umirila, ulegel se je na tla in se jel | znova | igrati in šaliti, kakor da se ne bi bil nič | A |
vpraša, mu da za odgovor dve besedi in obmolkne | znova. | Če jo opominja, naj ne bo taka z njim, s svojim | A |
nahvali svoje dobre matere Marijane in čuti | znova | strašno žejo.More se reči, da je kupica okoli | A |
si moral izposoditi novo stotino, da sem bil | znova | tako bogat kakor prej.Z doto bi se bil kaj lepo | A |
nesreča, tresk, zgubil sem vse; trebalo je početi | znova. | Bog mi je pomogel; jel sem zopet trgovati, najprej | A |
mlakuže. Ni tedaj nobeno čudo, da so naši farmani | znova | začeli govoriti o Lokarjevih in o Franceljnu | A |
dni vrgel nezvesto ljubico iz srca in se začel | znova | veseliti svojih mladih let in čez leto da jo | A |
kakršnega še nikoli ne, kar je bil na svetu. | Znova | si je natočil polič in ga izpraznil.Zdaj pobegne | A |
bosta skupaj objeta umrla in se vsako jutro | znova | rodila. Vse skupaj bi trajalo vsaj do | A |
je krvca ohladila«, je odgovoril. Potem je | znova | zaril vanjo oslo.Ves se je tresel, ko je izmomljal | A |
barako. Bilo je toplo in pripravljal sem se | znova | na politično predavanje.Prebiral sem Speransovo | A |
pogovorili. Na sestanku štabne celice sem te stvari | znova | razložil.Popivoda je molčal in gledal v stran | A |
naših ranjencev so odnesli na obvezovališče. | Znova | smo se umaknili; topniški in bacaški ogenj je | A |
četa spremljala ranjence na Rog, mi pa smo se | znova | premaknili na Čatež in Zaplaz.Popoldne sem šel | A |
se zopet zaziblje, pod kopiti konj in mul se | znova | krešejo iskre. Z dremavico sem imel iste težave | A |
Udarec ob lesen hlod me je zbudil iz dremavice. | Znova | sem se znašel in zatem zaslišal: »Komisar se | A |
bataljon, so mi kar pet čutaric moleli naproti. | Znova | sem moral poskusiti od vsakega po malo.Ali, | A |
Tolkli smo se več dni, Nemci so nas vsak dan | znova | poskušali vreči s položajev, ali vedno smo jih | A |
Tam gori je moj Peter.« . /\ .. stran 6 . \/ | Znova | se je ulila ploha in na visoke Savinjske planine | A |
naše može pazite,« so zaklicale vse hkrati in | znova | zajokale.Psi na vasi so začeli lajati. | A |
iti,« je rekel Viktor. Ogrin ga je pogledal, | znova | prižgal pipo in tiše rekel: »Vprašam vas, ali | A |
Vsi enako. Sem zoper protekcijo,« je | znova | kričal intendant prvega bataljona in kazal pest | A |
Nasproti pride četa spočitih borcev. | Znova | vsi pripovedujejo, kako je bilo.Vesele se kot | A |
prijatelja. Čez teden dni je tenorist Milko | znova | odnesel velik nahrbtnik letakov in časnikov | A |
»Kdo je reva, ti cigan Bergantov?« | Znova | so se vsi začeli pretepati.Tolkli so se s steklenica | A |
prekorajžna. . /\ .. stran 197 . \/ Dana je | znova | dvignila kozarec, se obrnila k Poldetu in zapela | A |
gledal za njim, dokler ga je videl. Nato se je | znova | ozrl na visoko oblačno Ogulje s črno sivimi | A |
domov v gozdne barake. Drugi dan sta začela | znova. | »Miha, kaj si že ti česnal, o nekih ženskah | A |
opomogel.« »Ha, ha,« ga je prekinil Vinko in si | znova | nalil kozarec, »ha, ha, kaj boš stokal, Korle | A |
ki so zdavnaj že zbledeli; so nocoj mi v srcu | znova | oživeli. Vsa bolest, ki mlado srečo je kalila | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |