Ondi vidi, kako se na sredi dvorišča sujeta, rujeta in mečeta vratar in možak, ki je vratarju po velikosti in životu, po obrazu in glasu, po obleki in vedenju, sploh v vsem tako podoben kakor kurje jajce kokošjemu. Kadar nekoliko odjenjata, trdi oni drugi mož, da je on vratar Miško in da on potegne tistih tisoč goldinarjev za ovadbo gospoda Veselina; pravi vratar Miško pa se znova razljuti in spoprime s svojim takisto jakim in ljutim tekmecem. Ta tekmec je služni duh, ki je Samorada otel iz rok zavratnega Miška.