znova (601-700)

tisoč let!« Ta misel mi ni hotela zapustiti	znova	ustvarjenega telesa.»Kako lahke se mi čutijo	A
sedaj, ko so ti po brezkončni milosti podarjene	znova!	« Nadaljeval je: »Gospod ti je odločil dolgo	A
sem se hotel, toda solza mi takrat še ni bila	znova	podeljena in sočutje ni dobilo steze, da bi	A
masti in ocvirkov. Iz te jame se je zabela potem	znova	trosila, kakor se trosi gnoj s kupa na njivici	A
natrosilo, je posegla s svojo žlico v jamo ter mi	znova	natrosila, da so se ocvirki kar gnetli.	A
Ko se je Liza zopet vrnila v hišo, je hlapče	znova	zakričal: »Le čakaj, ko boš moja, potlej	A
ná, jej!« Nekaj sem se obotavljal, nakar je	znova	zaprosila: »Pa le jej!«	A
»Kaj bo, Danijel?« In	znova	je odgovoril: »Tega moža sem pripeljal.«	A
hotela pokazati, da ji gre na jok. Pričel sem	znova:	»Mlačanovo sem kupil.	A
»A večerjala bo vendar?« vpraša gospodinja	znova.	»Ne vem; sedaj premišljuje, in buditi je ne	A
Loški so tu!« In pred oknom je zopet obstal in	znova	zakričal: »Bežite, loški gredo s sulicami in	A
gazi proti vodi. Tik brega je še postal in se	znova	obrnil k oskrbniku: »Milost vaša, ali je to	A
Polni smo kesanja,« naglašal je Jurij Ljudevit	znova.	»Ali stoji pa tudi zapisano:	A
« Jurij Ljudevit je zopet posegel v žep in	znova	je sosedu stisnil nekaj zlatov v lačno pest	A
Molil bo za vas!«	Znova	je posegel Jurij Ljudevit v žep in zopet je	A
Prišel je ta boehajmski žlahčič,« pričel je knez	znova,	»ter mi hotel nekaj časa vodo kaliti.A njega	A
Engelbreht. Po kratkem premolku je pričel knez	znova:	»Sedaj vama hočem nekaj povedati, kar mi je	A
poljubljanje zvršeno, zadonele so zopet trombe, in	znova	se je oglašal turški boben, v znamenje, da se	A
Kljukec. »Pri kom si sedaj?« vprašal je Kljukec	znova.	»Kje že služiš?«	A
ni prikazal nikdo. Šele potem, ko se je pes	znova	pognal ob svoji verigi ter nekolikokrat grdo	A
človek ne sršen, brenčeč po vejah!« Poslušal je	znova	v dol, in sedaj se mu je zdelo, da je čul prav	A
je Kljukec z zelenega ležišča ter ognjevito	znova	povprašal: »Tudi o njegovi zali gospe ne?«	A
nezakonskega sina!« vzkliknil je naš knez	znova	in v duhu je že gledal dozidano kapelico, posvečeno	A
bili iste čase še mladi,« pričel je Simonović	znova,	»in obilokrat smo raje ležali na gorkem, nego	A
Kričeč in tuleč so izpraznili cevke ter jih	znova	nalili.Potem pa je vstal Jurij Ljudevit ter	A
zvršenem poljubljanju krenila je cela svetla družba	znova	v cerkev, kjer se je zapela zahvalna pesem.	A
točaj Herbart Kacijanar cesarju, zagrmeli so	znova	grajski topiči in tudi mestni brambovci izpraznili	A
tudi ne!« »Na Višavo bi rad!« pravi prišlec	znova.	»Na Višavo?« začudi se Katra.	A
si pokrije obraz. Dolgo časa je sedel tako in	znova	je bojeval boje, v katerih je že včeraj omagoval	A
govoriti. Ko Bogomir le ne odide, dvigne se	znova	ter reče: »Predstavil se vam nisem.Čemu tudi	A
občutljiv! »Kaka je torej želja vaša?« vpraša	znova	ter nekako strastno prime za zlati križec, ki	A
stare kosti!« opravičuje se, potem pa se ji	znova	sladka: »Rad te imam, in ti mene tudi, ali ne	A
druge reči, katerih ni umela moja kmečka pamet.	Znova	je dirjal po sobi gor in dol in razločno se	A
in če so se lonci izpraznili, so se nasuli in	znova	pristavili k ognju. Agato so zaprli v mestno	A
generala in pri Luzzari jih je gospod Eugenius	znova	naklestil.Pozneje so nas vzeli z Laškega ter	A
obnovili staro prijateljstvo. Zadovoljstvo se je	znova	oglasilo na Visokem.Spomin očeta Polikarpa se	A
nestanovitne vremenske razmere vsaj ne bi vsak večer	znova	porušile spalne izbe centralnega nadinšpektorata	A
bomba res je.« »Sv. pomočnica Ivana, ki vedno	znova	vstaja tak′ zarana!« je razburjeno vzkliknil	A
Poslušaj, Afrodita, ali kaj si že,« sem poskusil	znova.	»Telih štosov imam do vrha glave.	A
zapustil preplašeno Maričko. Pred hišo mu je	znova	šinila skozi ude kipeča togota.Zbežal je med	A
ičakovanju ... Vse razigrane so še slajše zapele, da so	znova	planili valovi.Bele ljubice pa se niso dale	A
Jelenu se je obraz razjasnil.	Znova	je pogledal v vrh hrasta, kakor bi si želel	A
zadeneš!« je po tihem miril samega sebe. Soma sta	znova	zaplavala in obstala komaj tri sežnje pred njim	A
enkrat je priplaval bliže in z drobnimi očmi	znova	začel gledati v Jelena. Plamenolascu je postalo	A
Odzvala se mu je kar cela tolpa volkov. On je pa	znova	zaoponašal jelena.Še tretjič so se oglasili	A
opravita in pojdita z mano pod Golo goro,« je	znova	povabil Udarni. »No, le,« je bila koj voljna	A
jelenovo tele. Prvi je spet spregovoril in	znova	povprašal Jalan: »No, kaj praviš na to?Ne bo	A
»Sem.« Udarni Jalan je	znova	objel Sinjeoko čez pas.Z drugo roko ji je pa	A
letoma od starosti sama padla okrog, in je začel	znova	trezno razmišljati.Nič.	A
Kodrolaska ni odgovorila. Nasmehnila se je in	znova	svetlo pogledala z velikimi sinjimi očmi svojega	A
se je razlila jutranja zarja. Stražarja sta	znova	naložila na ogenj.Obema se je že zdehalo.	A
zmiril. Ni se pa mogel še zanesti, da bi se	znova	ne sprla, ko njega več ne bo.Nak!	A
Tudi jaz ne.« Brkati je obmolknil in si začel	znova	nabirati sapo, ki mu je bila pošla.Neokretni	A
»Na. Pa	znova	pritoči!«Jelen je vrnil vrč mladenki in odšel	A
vse štiri in koleštravo odšel nazaj k topolu.	Znova	so zaškrtali ostri zobje, pa dokaj počasneje	A
se par se pa skoraj zmenil ni. »Pazi!« je	znova	opozoril Jelen Lisjaka. Po jarku navzgor je	A
hlapce, kako jim je šlo delo od rok. Sonce jim je	znova	palilo čez zimo pobledele hrbte in roke in noge	A
dokaj prej doma kakor pa nazaj čez hribe,« se je	znova	dal prevariti Ostrorogi Jelen. »Saj res,« je	A
dromljo. Mladenke so pa sredi usipajočih se isker	znova	zarajale. Prestrašen vik mladenk je bil segel	A
mogel vedeti, kaj mladec misli. Moral ga je	znova	podregati: »Pravzaprav bi se spodobilo, da bi	A
je prav takrat prišel Ostrorogi Jelen, da si	znova	napolni s semenom prazno sejalno bisago. Opazil	A
je spet nekako uravnovesilo. Oglasil se je	znova	smeh.Škoda, da ni bilo Piščalarja doma, Brnečega	A
dovolj. Kaj bi se sušila in bi jo morali potem	znova	namakati.Zaveslala sta nazaj na kolišče, snela	A
metala v kotanjo, ga spet pobirala iz nje in ga	znova	segrevala.S sajami pomešani seč se je pričel	A
dva prestradana volčiča. Zunaj se je pa Ris	znova	naslonil na ograjo in se spet zamislil. Pegasti	A
segel po zlati zapestnici. Ostrorogi mu je pa	znova	natočil vina in sebi tudi. Nazadnje, ko je že	A
ko je bila vsa trdina v bližini njegova last.	Znova	bi nastali prepiri.Sedaj mu pa nihče ne sme	A
požgal goščave in prekopal laze, da vsako leto	znova	sejem žito.Ti mu daješ rasti, ti ga zoriš, ti	A
In nič se mu ni zdelo škoda vina. Venomer je	znova	natakal.Bil pa je strašno vedoželjen.	A
je spet posijalo na oprane zelene goščave, na	znova	zalita močvirja in na motno jezero, katero so	A
Zunaj je bilo vse tiho, kakor bi se pripravljalo	znova	k nevihti. Za Zvedavo Črnoglavko dneva kar ni	A
leskovje nočevat. Že je Zvedava hotela začeti	znova	obirati lešnike, ko je v grmovju, komaj nekaj	A
oče Ostrorogi Jelen sta Srnjaku kar oba hkrati	znova	zatrdila, naj bo zavoljo Črnoglavke kar brez	A
roki preplaval. Naglo je bil spet opremljen in	znova	ga je požrla goščava. Preden se je povsem stemnilo	A
posijalo na razlive Drave sonce. Oprezni je	znova	odlil vodo, ki pa ni bila že skoraj kar nič	A
Drave in Dravinje bleda svetloba, kakor bi se	znova	danilo.Vzšla je polna luna.	A
mladci Opreznega Srnjaka, da si popravi koče in	znova	zabije trdno ogrado okrog njih in si uredi domovanje	A
sem to že vse opravil in ne bom na stara leta	znova	začenjal. Posebno še, ko sem tik pred tem, da	A
se še vedno mudili v Reki. Ostrorogega se je	znova	lotila skušnjava, da bi jih napadel in ugonobil	A
mladenko si pa vzamem s seboj, če ne, se pa	znova	spoprimemo.« Grabljivi, kakor je bil lakotnik	A
zimskih brlogov in jih pobil. Celo bobrov se je	znova	lotil in jih še nekaj izkopal iz bobrišč.Kolišče	A
trpinčeni človek pomagati more, a zastonj poskuša	znova	zaspati.Nobena kletev ne pomaga, potrpeti je	A
in morda še ‒ preganjalcev oteli, dalo ji je	znova	moči, da je rinila naprej.Kmalu je bilo razločiti	A
In ko mu je to na um prišlo, obvzel ga je	znova	strah, kaj bode iz matere, ko bode čula, da	A
Volkun, lezi!« Pes se je	znova	zvil v klobek, gospodar pa se je pogovarjal	A
Še par let samo, če je količkaj mogoče,« je	znova	zaprosil in videl, kako bi bilo, če bi ga ljubi	A
njej, pa je od bolečin omahnil nazaj. Pes je	znova	zalajal, vendar se ni upal prestopiti. Nestrpno	A
velikim oltarjem je od Krniškega roba do Straže	znova	zažarelo resje, na sedem barv razcvetelo.Med	A
starega Jerneja v sebi.« . /\ .. stran 32 . \/	Znova	se je Podlipnik nasmehnil.Domislil se je, kako	A
»Bog daj!« Podlipnik pa je	znova	pomežiknil in mu je odzdravil, kakor je ujel	A
stopil iz veže na dvor pod jasno nebo in mu je	znova	zadonelo na uho ptičje petje. Čebele so se obešale	A
Traaa, traaa, tra-ta-ta-ta-ta-ta-ta-taa - je	znova	zatrobil Marko. »Miha!Pomagaj gnati na Reber	A
/ ljala nazaj k jaslim, kjer se je nadejala	znova	nametane krme.Jasli so bile prazne.	A
ob volni na sredi obsežnega dvora. Marko je	znova	zatrobil in glasno prosil božjega blagoslova	A
ovčjaka na dvor ne na sol ne da jim namečejo	znova	krme v jasli, ne.Odprla se je lesa, ki so jo	A
kravam vso travo zasmradili.« In Tevž se je	znova	vtaknil v prepir: »Za poljem ne boš pasel.Kaj	A
mogel iztrgati njegovim krempljem. Nebo se je	znova	začelo oblačiti.Čedalje bolj hitro so škrtale	A
Šlezijen«, prav po kirasirsko, se prespal in	znova	stopil na cesto brez lajne in brez pravice	A
In je vedel: Kakor že toliko pomladi kliče	znova	z bičem konjar Tomaž konje na pašo iz štirih	A
vedel, če ne bo kaj prav, da si bo gospodar	znova	premislil in bo zopet drugače z njim govoril	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani