Kesal se je, da je kdaj podvomil o sinu, in če bi bil sin takrat rekel: »Oče, dajte mi grunt«, bi rekel: »Lovrač, po nedelji pojdeva k notarju, imej ga!« Lovrača je bilo sram mehkobe in oče se mu je zdel tako siromašen, da je pozabil na jezo, le svežo grudo je še vohal in otko je znova pritisnil na modrasovo glavo. Potem pa je skočil za mejo, odrezal kostanjevo mladiko, jo preklal in v precepu dvignil modrasa ter palico zapičil precej stran v svežo brazdo.