Zato je vsa dvorana zadrževala dih. A omamne besede so se vsipale kakor zmeraj znova spletena mreža na ponosnega človeka, bič pa je brez prestanka pókal, dokler ni uporni mož premagan zaplesal. Vsa dvorana je tedaj zaploskala, mož pa se je smehljal, ko je plesal z drugimi na odru, kakor da je zdaj dosti bolj srečen; dosti bolj srečen, kakor poprej, ko je branil človeško svobodo, ko je hotel biti nepremagljiva trdnjava človeške svobode...