Prav tik pod zidom in vse okoli njega, kakor da je nekdo nalašč zanju hodil zdolž zidka, ki spremlja široki ovinek, in sproti samo tam trosil makova semena. Dež ni rosil, a jezero je bilo tam spodaj, kjer so se nehale oljke, umazan jezik na pol skritega močvirja, ki so ga zadelali oblaki, kakor da bi se za zmeraj zvalili nanj. Tišina pa je rahlo počivala na vsem, posebno na oljkah, ki so se raztezale daleč po pobočju kakor nizko in gosto grmovje.