zares (901-1.000)

imenitno zapovedo. A mi, ki se smemo, ko je	zares,	samo braniti, če se moremo in dokler se moremo	A
naj se pripravi, da bo šla z menoj!« »Kaj	zares	misliš tisto z Živko?« se je začudil, ker je	A
ti odpojem z isto struno!« Tuji pevec je pel	zares	lepo, učen je bil za to.Čisti in polno zveneči	A
samostanskih njiv in moževala o kmetovanju. »	Zares,	kmetovanje je največje, najlepše delo na svetu	A
Pa bi bil komaj še utegnil. Preteto	zares	je medtem postalo na bojišču. Ob zdrahah in	A
»Z iluminati ni nič drugače, le da ti čisto	zares	hočejo pomesti srednjeveške ostanke, ki se trdoživo	A
videli!« »Ne ostanem dolgo, moja bolezen ni tako	zares.	Tudi časa nimam, da bi polegal.«	A
ob uri žalostnega slovesa. »Ali je potrebno,	zares	neizogibno, da se umikam?« je podvomil. »Če	A
zamahnil z roko in ponosno dejal: »To je moje	zares,	tu sem jaz gospodar!« Sredi dela se je srepo	A
»To bi bilo prezares ...!« »Prav	zares	...«	A
« »Kaj misliš ‒	zares?	« jo je čez dolgo razumel in se zgrozil vraže	A
ga je opat mirno zavrnil. »Tlačanka pa, ki je	zares	utekla z naše gospoščine in ki je zdaj na Šumbregu	A
rekli, če bi deževalo, ko takih veste ob tem	zares	lepem jutru?« se je samo na pol posmehnila,	A
čez čas počasi rekla, »ti odgovorim tudi jaz	zares.	« »Odgovori, Maruša, vprašal sem moško,« je dejal	A
ná, zdaj ga pa povzdigujejo in hvalijo kar	zares.	In skrbelo ga je, ali se je tudi Trlepu prikupil	A
besedi mogel dati pravične podobe in izreči	zares	resnične misli o skrbi za stiške menihe. »Pa	A
Saj ne verjamem, da bi ona in on napletala kaj	zares,	« je Trlep zagovarjal.»Prestar je on, mrč ga	A
oklepa njegove roke in ihti, da se mu smili prav	zares.	»Saj ne ubijejo vsakogar,« jo tolaži; »marsikdo	A
mimogrede. Sedaj se je šele prav zavedel, da je	zares	lačen.Kljub temu je hitel delati naprej.	A
pridržiš kar najlepša dva kosa.« Kodrolasko je kar	zares	zaskrbelo. »Nn-hh!«	A
»Res, Roža?« »Prav	zares.	Da si vrgel Neokretnega Karpa v vodo in se je	A
bil Volkovega zrajtala kar vesel. Je bil prav	zares	lačen.Ga je že skrbelo, če se bo ujec spomnil	A
je ustavil drevak. Videti mu je bilo, da je	zares	truden.»Hej!« je zaklical Kodrolaski, »imaš	A
davno ga je pričakoval, pa ga ni hotelo biti.	Zares	ga je že skrbelo, če bo mogel splaviti po Dolgem	A
ga bolj goltali, kakor pa požirali. Bili so	zares	lačni.Saj med potjo niso utegnili jesti.	A
predse in umaknil besedo: »Saj nisem mislil	zares.	« »Prav!« je prikimal Ostrorogi.	A
komaj sliši, kaj se pogovarjava.« »Pa prav	zares,	« je pritrdila Kodrolaska. »Če bo meni grozila	A
drugega. Mladci, pa tudi odrasli, so morali kar	zares	poprijeti, da so prekidali poti do studencev	A
Marsikdo bi se.« Nosati Los je bil	zares	togoten. Pri Jelenu je bila njegova družina	A
začela širokorititi. In vse je kazalo, da kar	zares	namerja odriniti Jezerno Rožo.Kajpada.	A
Morebiti mimogrede kdaj.	Zares	pa nikoli ne.Rodila mu je tri otroke, dva mladca	A
mladem jutru natakala vodo dekla Zorna Kalina. »	Zares	je brhka in vsa zdrava,« si je moral priznati	A
»S čim?« Lisjak se je	zares	začudil. »No, s tisto.	A
»Meeeiii ‒?« se je bolj narejeno kakor pa	zares	čudila Zlata. »Saj postaneš ti moja žena, ali	A
Če bi se pa, bi ne našel več kolišča. Bi	zares	pogorelo.Nevidni bi ga z bliskom užgal.	A
vzbokla planjava v lazu po vrhu Brda včasih prav	zares	podobna koščku neba. Ob robu gozda, pod košato	A
»Ni čuda,« si je zamislil Bor, »mladenka je	zares	brhka in lepa.« Presukani je povabil Ovnovca	A
Velikega vrča z vrezanim soncem se je Zorna	zares	razveselila.Sama ga je oplaknila, sama nesla	A
razleglo silovito rjovenje gonjačev. Zemlja je pa	zares	trdo zagrmela.Volku se je posrečilo pognati	A
»Če boš res?« »Prav	zares.	« »Dobro.	A
Potem pa ‒. Res, prav	zares	niso vedeli nič pravega početi. Vreme je obetalo	A
je zdrznila Kalina. Pa le bolj narejeno kakor	zares.	»Ne kriči.	A
kopinju nad studencem robidnice. Čeprav je bila	zares	lačna, se ji je bolj mudilo zavoljo Opreznega	A
Reees ‒?« se je začudila Črnoglavka. »Prav	zares.	Pa kakor preudarjam, se za sedaj še ne moreš	A
»Ti ‒? Hahaha!« »Prav	zares.	«Oprezni je segel za prepasnico, odvezal mošnjiček	A
siv, je bil prihoda snežnolasega očeta prav	zares	vesel. »Pozdravljen, naš veliki rudar in kovač	A
utegnil kaj skaziti. Da pa mladec misli prav	zares,	je videl.Selišče je kakor prenovil.	A
Ženske so ostale kar zunaj. Če bi šo	zares,	bi seveda one prve zbežale na varno. Ponosno	A
Opreznega s pestmi tolkla po hrbtu, kakor bi	zares	hotela ubraniti sestro. Zraven sta na vse grlo	A
bila vsenaokrog gluha tišina. Jasnookega je	zares	zaskrbelo.Prav nikamor se ne sme zaleteti.	A
»Se mi. Prav	zares	se mi.« »Sedaj ne veš, kaj delam.	A
izneverili,« pravi Leon smejé se. »Svoboda je	zares	lepa beseda, ali tukaj jo le pustiva.Ločiti	A
profesorju to ime ni bilo všeč. Čuden mož je to,	zares!	OSEMNAJSTO POGLAVJE ZNANO IME »Oh, moj bog	A
emljevalka ljubezni, le verjemi.« »Jaz se ne šalim,	zares	mi povedi.« »No, gospod Albert, baron, ženin	A
zadovoljni, dajte mu desnico, pred vami stoji, prav	zares.	« »Jutri, danes sem še na onega preveč huda,	A
lahko, da zveza med njima ni bila najožja. In	zares	je bilo čudno videti, kako malo se je stari	A
jaz vedel, da ima na svoji hiši toliko dolga,	zares	ne bi bil pustil svoji deklini ne ene besede	A
Immoritur studiis et amore senescit habendi.	Zares	jaz takega človeka ne zapopadem, ki ima dovolj	A
razlagajo, da menijo: dolgčas mu je. Zato in ker so	zares	dobri ljudje in bi mi radi ustregli, silijo	A
človek spozna, ako je bil nekaj časa ž njo vkup.	Zares	menim, da omenjenemu srečnemu mladeniču zavidam	A
Precej vprvič en del, v tretje pride morda vse.	Zares,	nemara da se bom tako prevzela, da bom sama	A
mi ne skrivajte, kadar pridem na Slemenice.	Zares	se mi včasi tako zdi, kakor da bi vas ne bilo	A
drugače.« »Jaz se bojim, da boš še priliko imela	zares	storiti, kar zdaj samo govoriš.Ali to ti povem	A
Ne moremo trditi, da bi naš gospodič ne bil	zares	nič mislil. Nasproti se pa tudi današnji dan	A
Čigava je, moja ali njegova? To me pa prav	zares	grabi!Jaz bom videl, kdo bo meni rekel: pojdi	A
sicer nama bo besede pregledal in naju ubadal.	Zares,	Horacijo, jaz sem ta tri leta opazoval: današnji	A
Pa kam čem iti?	Zares,	to mi je težko.Tukaj sem ljudem in kraju vajen	A
ehvaležnosti in ti si upaš vprašati me, kdo je rekel!	Zares,	motil si me, a ne boš me dalje, vse vezi med	A
hodil za menoj, jaz sem se veselila, da me bo	zares	vzel, kadar njegov oče umrje, zato sem popustila	A
prišel na svet, tačas mi je šele povedal, da me	zares	ne more vzeti.Nič ni pomagalo, da sem jokala	A
mater so nesli, revica je umrla. Žal mi je	zares,	da si jo izgubil, jaz ti bom že kaj preskrbel	A
potolčejo Bog ve kje kakor kozla v mesnici.	Zares	dober oče si mi.« Zopet je bil Sova pogledal	A
bolj natanko pogledati. In rekel si je, da je	zares	ljubezniv obrazek.Ona se ni zmenila zanj čisto	A
je na tak čuden položaj tem laže, ker v vasi	zares	v gastronomičnem oziru ni bilo nikake izbire	A
sam vrag prinesel pred vaše duri. Ali ni to	zares	ljubeznivo, kako se slučaj in naključje veže	A
niste zdeli več nevaren. In, za vraga, sedaj se	zares	zaljubite.Kakor nalašč in meni kljubu!	A
ste ji mlado srce vznemirili?« Lisec po prvem	zares	potirajočem učinku tega pisma sede in napiše	A
gor in dol, če se že ne gleda drugega sveta.	Zares,	ta teta je sitna žena.Deklica je prišla v mesto	A
izgovarjati. Jaz sam želim in verujem, da so moje	zares	težke misli prazne, kakor zelo me že tudi tvoje	A
ker se . / . / stran 28 . / Turkom ni dal.	Zares	to ni bilo lahko delo in varno ne, pa storil	A
bi se izgubilo, saj sem imel punčeta še sam	zares	rad.Ali jaz pravim, da ni mogoče, da bi se izgubilo	A
mislil je torej zdaj, da je na njegov poklic	zares	vstal vitez iz groba, da je ta njegov duh.Rojar	A
kakor sem si mislil, da bi utegnila biti.	Zares,	jaz nisem verjel, da bi imeli ti ljudje toliko	A
palo, da se menim o vaši hčeri. Lepa deklica	zares	in skoraj vredna, da se plemenitaš ozre po njej	A
»Kaj meniš, da je vsak brez vesti kakor ti?	Zares	sem premišljal, ali bi zvršil namen ali ga ne	A
misliti : »To ti je brat, ne bi bilo škoda	zares,	ko bi te bil presunil moj nož, ali pa da bi	A
delal, zato se uleže v listje pod podstreškom.	Zares	slabo prenočišče gospodu z grada, ali nevarnost	A
sama na svoje misli in se obrne. »Ko bi pa	zares	prišel, kakor je obetal!Ko bi prišel, dasi sem	A
videl, ženska je res lepa. Jaz sem bil prej prav	zares	zaljubljen vanjo in zdi se mi, da sem nekoliko	A
kolikor češ, to se ve, kar je pošteno; samo	zares	ni ničesar pričenjati.Sosebno tukaj ne, kamor	A
da mu ni daleč naokoli takega.« »Volkun je	zares	dober pes in vajen planine.Marko je pa ni.	A
vrata priprta in se je nameril k strižačem. Ne	zares,	kaj bo otrok, tako iz prijaznosti je rekel Manici	A
»Tako bi jaz rad znal.« »Od rad do	zares	je dolga pot.Ne vem, ali jo boš kdaj prehodil	A
tako zamolklim hohojem, da je bil njegov glas	zares	precej podoben oddaljenemu mukanju. Ovčarji	A
pogovor ustavil: »Recite, kar hočete. Kadar gre	zares,	se Cena vselej izkaže.Če pa včasih koga kaj	A
da bi jo bila Tomaž s konji in Žorga z voli	zares	potisnila v gošče. V jutranjem soncu sta za	A
ob drugi. Bolj iz otroške preprostosti kakor	zares	je šinila v glavo Rozalki čudna misel: »Tebe	A
neeej -« Ali je jagnje zableketalo ali ga je	zares	poklicalo?Jernej se je ozrl od rož.	A
zazvonilo dan. . /\ .. stran 186 . \/ Res, prav	zares	je vsako noč nekaj strašilo pod oknom. »O Marija	A
pomagala Franci siriti, seveda bolj z očmi kakor	zares,	je smuknila od ognjišča na prag: »Žrebetki,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani