Oba brata sta pa gledala mimo Lisjaka pred vhod Risove koče, iz katere je pravkar stopila Zorna Kalina. »Ni čuda,« si je zamislil Bor, »mladenka je zares brhka in lepa.« Presukani je povabil Ovnovca v veliko Ostrorogovo kočo in se vedel do njih, kakor bi bil on gospodar kolišča.