Celo ko bi bil slikar, ne bi mogel temu obrazu vdihniti tiste blagosti in tiste srčne dobrote, katero človek spozna, ako je bil nekaj časa ž njo vkup. Zares menim, da omenjenemu srečnemu mladeniču zavidam ta biser, katerega morda ne bo tako vreden, kakor zasluži, in zato morda ne vé in ne bo vedel, kaj bo dobil na svetu. Tu vzor lepše polovine človeštva in tam suh, navaden človek, ki morda še ne čuti globlje, kakor vidi, ki ima morda ozke in omejene misli o pozemski sreči ‒ ali ni to nasprotje?