nova beseda iz Slovenije
Zmrznil je. Očitno | zares | nujno potrebujejo gorivo!Brez teatraličnosti | A |
preveč odločna; kura bi tekla še en krog. »Če | zares | ne bi hotela, potem, prvič, ne bi pustila odklenjenih | A |
njim: »Fantje, tukaj ni zajebancije, zdaj gre | zares. | Ne gobcajte naokoli, kaj ste videli in kaj ste | A |
Zdaj tako praviš, Miha; če bi pa šlo enkrat | zares | in ne bi videl celo leto svojih krajev, bi se | A |
»Ne tako, oče! Jaz mislim | zares. | Pri košnji vam tudi ostanem, če hočete; vi imate | A |
Vem, da ne, dokler si za pečjo. Če bi šlo pa | zares, | bi drugače piskal,« ga zavrne Ožbe in pripoveduje | A |
prav. »Ah, če bom vedno v postelji, zbolim še | zares, | « je dejal četrti dan in zapustil izbo, čeravno | A |
režal. Toliko se ni več spozabil, da bi se bil | zares | sprl z Bricem. Njegove besede je ali preslišaval | A |
bi hotela brati v njegovih očeh, ali govori | zares | ali jo samo tolaži. »Po moji smrti preglej, | A |
pošteno v strah vzeli; po pravici: igrati se mora | zares. | »Tja drugi teden je sv. Miklavž,« je dejal Tone | A |
bom sebi in Mani, kolikor se spodobi.« »Če to | zares | mislite,« je dejal France nekako dvomljivo, | A |
posrečilo naposled spraviti na dan, kar je težilo | zares | hudega Hostnika. »Otroci naj pišejo o slabostih | A |
In prav ta njegov ehja je prvo, kar Halgato | zares | prepozna. Le kako si se spomnil name? se zdaj | A |
In ni umaknil pogleda. In šele ko je | zares | zmogel tako gledanje, je dvignil gosli in pristavil | A |
posebej pa še potem, ko je v to skrivnost tudi | zares | odšel, se je namreč počutil nadvse klavrno. | A |
remikastili. Iz boljših gostilnic so ju včasih tudi | zares | nagnali.Odvisno pač, na kakšno razpoloženje | A |
gledala, kot bi se poslovila, še preden sta se | zares | ločila.In edino, kar je potem ostalo za njim | A |
napletlo. Zdaj, ko se je po vsem sodeč tako tudi | zares | zgodilo, sicer ni čutil zadovoljstva pa tudi | A |
bo zaslišal krike. A še preden se je potem | zares | začelo, se je zmeraj spomnil, da le sanja.In | A |
prebujanje, ko človeku potem odleže. Pišti je bil | zares | v zaporu in kdo ve, kaj so prav ta hip z njim | A |
njen molk vse bolj dražil, morda bo tako tudi | zares | najbolje.Morda pa bo takrat, ko ga bodo izpustili | A |
prižgala ponujeno delavsko cigareto, je bila tudi | zares | razsežnost, ki je ločevala in opominjala. Lovil | A |
je pač malce čuden, zato mu ni nihče nikdar | zares | oporekal, še manj pa mu je kajpada zameril. | A |
želela biti, je odvrnila. A Cveto ni nikoli | zares | prenesel moje samostojnosti. Zaradi njegovega | A |
spraševal o svojem strahu, če bi se tako tudi | zares | napletlo. Gotovo bi izgubil posel pri Gajašu | A |
sem se torej moral znajti sam, sem nekako tudi | zares | ostal sam.Socialne delavke in drugi tovrstni | A |
premislil? Sem, sem odvrnil, ker sem tudi | zares | premislil.Še zmeraj sem seveda prepričan, da | A |
da so bile tam nekje pod omizji štrline tudi | zares | pripravljene, le da je bilo vmes seveda tistih | A |
nekomu pod nos, če ga nisi pripravljen potem tudi | zares | pribiti.Naperjena reč namreč napravi ljudi malo | A |
seveda ostal pri meni, dokler se ne bo to tudi | zares | zgodilo. A avto? se je sprenevedavo povprašal | A |
novo spoznanje, da se ob Gajašu ne bom nikoli | zares | postavil na noge. 78. Bronja je brez pozdrava | A |
odrgnine in zrla v šipe, za katerimi so čisto | zares | poletavale prve letošnje snežinke. Bil je to | A |
razločil, kdaj se le spreneveda in kdaj gre | zares? | Gajaš je bil pač Gajaš. | A |
vetru. »Ampak, povej mi, sonce, ali sem tudi | zares | lepa?« »Lepa si, regratova roža,« ji je odvrnilo | A |
nedeljo in je te dni do popolnosti ugnan in | zares | uježen.V mevtrah ali škaficah ga ponujajo, ki | A |
pridrli, prepričani, da bo mož vnovič, tokrat | zares | strmoglavil, ker si ne more privoščiti tako | A |
prešeren in razposajen, in še tisti, ki so | zares | žalostni, so objestni v svoji žalosti.Le bežno | A |
hoji od pogreba so se mu začeli odpirati šele | zares, | same neznanke v njunih bistvih, pomešane s pridržano | A |
popravil in prezidave, po redkokrat pred tem, a | zares | je prišel in ostal tisto januarsko jutro, ko | A |
Bodisi da je nesel preluknjani lonec h kleparju, | zares | ali s pretvezo, ali k čevljarju vtisjen čevelj | A |
katera jed od tistih prenošenih je bila kdaj | zares | na mizi, ali gugelhop in silipup, navlečena | A |
o njem, ni mu bilo do šale, temveč mu je šlo | zares, | kajti s praskanjem se je dopolnjeval, oblikoval | A |
položaja. »Veš kaj,« sem dejal, »če se Vahulja | zares | kakor si bodi zaleti in bi že ne bilo druge | A |
svoje in za njihovo dobičkarstvo. Danes gre | zares | za čast in ne za dobičkarstvo; gola hudobija | A |
»Ali se res ne skriješ?« » | Zares | ne.Le brž idi! | A |
vem, prej ne bo dal miru, požeruh, da ga bom | zares, | bo vsaj imel za kaj tožiti.« »Prijatelj, če | A |
si dasta zadoščenje! . / . / stran 112 . / | Zares, | težavna in odgovorna je tvoja služba in vesel | A |
namenjen na vlak, trezen prišel na postajo, | zares | trezen ‒ saj pijančevanje je le gnusna razvada | A |
zasluženi pokoj, njegova narodnost pa med škarte! ‒ | Zares | hude besede za moža, ki se je kazal vsa svoja | A |
ja! pa židano ruto in pa en par nogavic. Prav | zares! | « Tako je pravila Nanča, Tonček jo je zvesto | A |
je ‒ in je fanta ostrigel na najlepši šimi. | Zares | je bil ostrižen jako krasno, in ko se je vračal | A |
Ali ni to čudno? Prav | zares | sem vesel, da je vsaj naš slavljeni Danilo še | A |
črnilom in z jezika svetlim mečem, nego čisto | zares. | Kakor en mož so zažvenketale pesti. | A |
bil. Brez slabega dovtipa seveda, nego prav | zares: | namreč zaradi nosu. Imam namreč silno fin in | A |
so se mu pasle na lepem mladičku. »Lepa je, | zares | je lepa, samo, saj veste, takole sem preudaril | A |
bi bil šel, da sem kaj vedela. Treba ni tega | zares | ne.Ker ste pa tako skrivali, kaj morem za to | A |
spet v pekel, da zaslužim nebesa s svojo Ančko. | Zares | mislim tako, pa nič nikar ne zameri.Kar moli | A |
bi jo spravili v blagajni.« »Dobro. Janez je | zares | priden.Kakor sem ti že rekel, resnično mu ga | A |
Kakor zrcalo je.« » | Zares. | Niti Janez ni bolje napravil.« | A |
suhe trave, si postlale mehke posteljice in si | zares | kar imenitno uredile svoj zimski kvartir v bajti | A |
povohaj!« Stara je vtaknila nos skozi luknjico: » | Zares, | slanina diši!« Vtakne nos drugič: »In še druge | A |
več delati, marveč samo jesti in piti. In | zares. | Nekaj dni je samo postopala, jedla in ležala | A |
mišljevala. Kar se ji je posvetilo v glavi - bila je | zares | prebrisana, to le priznajmo. Planila je na tla | A |
bila ljuba jed. Poslej je Préklica obedovala | zares | preimenitno.Najprej slanino, nato močnato jed | A |
stopila pokonci, da bi ujela vsako besedo. » | Zares | huda nevarnost!Ko sem danes kar cele ure oprezovala | A |
To so tolovaji,« je preudaril Hudournik. Kar | zares | ga je bilo strah.Tako strah, da je vstal in | A |
pogledat, ali nista morda kaj pozabila. In | zares! | Hudournik je med tem položil na tnalo košček | A |
Hudournik ga je pobožal po glavi: »Prijazen kužek, | zares. | « »Kaj prijazen! | A |
Kaj le poreko o njem? Prav | zares | mu je silila rdečica v namrdano lice.Ko se je | A |
kar se je zdelo Hudourniku silno važno. In | zares. | Če ima že vsaka vas, vsaka hiša, vsak travnik | A |
vratih, Hudournik pa mu je velel: »Odpri!« In | zares! | Kljuka je zaškripala, vrata so se odprla, Lisko | A |
je hitro pregledala vso kočo: najprej tla, ki | zares | niso bila umita, komaj za silo pometena; nato | A |
si natlačil čedro, da bi laže pričakal teto. | Zares | je pokadil tobak do dna, preden so se odprle | A |
Že prav. Če si ga | zares | ti, ti bo že še kazen za petami!«Lisko pa se | A |
je vedel, da se dobijo tam najlepše murke. In | zares. | Tako so dišale še vlažne od rose in sonca sparjene | A |
glava, je pobočje pod temenom Stolove glave | zares | njegovo čelo.S čela sta si ogledala razrito | A |
seveda za njim. . /\ .. stran 95 . \/ In | zares | ga je dohitel tik pred leskovim grmom.Zagrabil | A |
in ves ranjen, sedaj ga čaka še gospodarjeva | zares | zaslužena šiba. Komaj se je prikazal iz gozda | A |
Komaj se je prikazal iz gozda je Hudournik | zares | segel po šibi: »Potep grdi, kje si se vlačil | A |
moj rajni -« je vzdihnila, skremžila sicer | zares | lepi obraz v neprijetne mrde in skušala jokati | A |
nagnil glavo in ga silno razumno poslušal. »Kar | zares | me razumeš,« ga je pobožal Hudournik in mu velel | A |
je Hudournik hotel preskusiti psička, ali je | zares | dovršil pasje šole veliko maturo ali ne.Zato | A |
Liska. . /\ .. stran 122 . \/ Lisko je bil | zares | v konjederčevi ječi.Ni bil sam. | A |
Sicer Liska ne otme. In | zares | je še pred osmo uro stal pred vrati pasje pisarne | A |
njegovi govedi. Ob lepem vremenu je bila paša | zares | kakor pesem zvoncev.Za črednika je bil moj daljni | A |
Spoštuje ga. Resnična je ta, kakor je moja tudi | zares, | da v vreči vodo nosim!‒ Sedaj pa z mano v bajto | A |
Ali ne?« »Ne rečem, če bi bilo | zares | potrebno.« »Je, je potrebno. | A |
prav. Po naši zemlji od severa do juga ima | zares | vsaka vas »v starih šegah utrjene postave« v | A |
odšla in se res še isti dan preselila drugam. | Zares | ni modro poslom kratiti starih pravic. Drugačni | A |
sladke prijeti. Groblje so bile davno ljudem | zares | hudo napotje, ko še niso bile groblje, marveč | A |
s tobakom. »Tako si bil nagel, da si zgodbo | zares | zaslužil.«Ded si je natlačil čedro, ukresal | A |
Ozrl se je po prostorni moji sobi. » | Zares | kanarčka.Lejte, tako veliko sobo imate in kar | A |
njeno modrost: »Z vsem je treba potrpeti.« | Zares | je tako na svetu.Naše življenje je sestavljeno | A |
Plečnikovi zamisli in njegovem delu je to po obliki | zares | edinstvena naša knjiga. Ker je ni več mogoče | A |
Ali to je le otroško poigravanje. Ko počim | zares, | bom počil tako, da ti bodo ušesa popokala in | A |
Oglušil?« se je prijel Hudobin za uhlje. »Prav | zares | in boš gluh kakor bukovo tnalo.Zato ti svetujem | A |
se je potočila kar čez skale in izginila. » | Zares, | vrag je bil!«Lovec se je oddahnil od strahu | A |
Ne brij norcev!« »Mislim zelo | zares, | mojster.Če me prekosiš enkrat, dvakrat, trikrat | A |
tjavendan, da bi na volu prijezdil podenj. Prav | zares. | « »Pa pojdiva! | A |
prištrlincala v Beljak. Od hoje utrujenima, nama je | zares | po poti že drsa pela.Ker so v žepu še cingljale | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |