zares (601-700)

»Kar povej, nič se ne obotavljaj!« »Če	zares	smem,« se je opogumil Lovrek. »Velika začetnica	A
vzhičenja in ves zavzet strmel vanj. »Lovrek, ti si	zares	bistra glava!« je priznal zanosno in ga pograbil	A
boljšemu prepričanju, in Lovrek je spoznal, da gre	zares.	Z nepričakovanim sunkom se je iztrgal svojemu	A
izpovedal čisto drugače, kakor je upal Lovrek.	Zares,	spominja se, čeprav ne zelo jasno, na premetavanje	A
so ga nagnali proti vodi, kjer se mu je potem	zares	posrečilo odvrniti najhujše, smrt ljubkega Miklausinovega	A
ne verjame, kako bi mu verjel tuj človek ...	Zares,	vse ga je zapustilo.Razen tete, seveda, in razen	A
Lovrekovih očeh se je počasi vžigal stari ogenj: »	Zares!	Kdo bi takoj obupal!	A
hotel pobrigati za ugodnejšo rešitev varuštva.	Zares	sta se tokrat že spet bolje razumela in se s	A
dolina že odeva z novim zelenjem ... Pomlad je	zares	prispela, a preden je našla pot na hribovske	A
in žuga s pestjo umikajočima se otrokoma. »	Zares,	kar pojdita!« se oglasi Lovrek s skale, kamor	A
pretiravanja, če ti je mogoče!« Deček se je	zares	potrudil ter opisal svoje dosedanje doživljaje	A
je bil v svoji samoti navezan docela nase. In	zares,	z lastno močjo se je dvignil, tako da je danes	A
moreš, uporabi svoje znanje, kajti potem ti	zares	ostane tvoje žive dni!« Tako govoreč	A
zaostajal za Hojanovimi hrusti. In Hojanovi so ga	zares	vedno bolj upoštevali.Resda so bili hribovci	A
si že sam poišče petelina. Če bi mu bila pot	zares	neznana, mu jo nemara sam pokažem.«	A
pomoč ali nasvet, zateci s k meni!« In zdaj je	zares	potreben obojega!Pomoč mu je nujna!	A
splazil k skali nad naseljem, da bi se razgledal.	Zares,	pod Hudo pečjo se je svetlikalo, tam so kurili	A
njegovo zavest, zahtevajoč razjasnitve: ali je	zares	že dvakrat videl teto Ano?In govoril z njo?	A
letoma posadila z Urbančičem. Ta dobri človek	zares	ni bil pozabil na Gradišče!Na njegov nasvet	A
In učitelj je dodal: »	Zares,	Lovrekova bistra glava - ga že moram pohvaliti	A
jim je bila znana zgodba o nesrečnem dekletu.	Zares,	tudi v njeno žalostno usodo je bilo bržkone	A
na tem blagoslovljenem mestu, a šele zdaj je	zares	oživel.Novo, doslej nesluteno življenje kipi	A
da si pogledamo bogastvo njegovih dreves.	Zares	so večinoma še zorno mlada, vendar že zdaj kažejo	A
kako si se prištulil tja!« »Težko je bilo,	zares!	A Toplice so bile že od nekdaj naša misel, zakaj	A
vem dobro, da si in boš vedno član te edine	zares	plemenite skupnosti.In če te potolaži: tistemu	A
ogledajo človeka v celoti, pri čemer pazijo, ali je	zares	poklican za ta lepi vrtnarski poklic.In Lovrek	A
še sadovnjak. Ob pogledu nanj je bil Lovrek	zares	vesel, kajti med njegovo odsotnostjo se je bil	A
možnosti še pretiravali. Zdaj pa so se ljudje	zares	preplašili in Lovrek je uvidel, da je prišla	A
jo nejasni obrisi Belega dvora. Ali je nanj	zares	čisto pozabil?Čeprav ga je bila teta s svojo	A
prosim,« se je glasil negotovi odgovor. »Ali	zares	nameravate odpeljati iz Trnske peči vso vodo	A
kljub temu: kar je povedal o učiteljih, je bilo	zares	njegovo odkritosrčno mnenje, in to je držalo	A
asanjanega fanta. - Korak mu zastane, srce zatrepeče:	zares,	Razborčani so tu!In tudi Vida je med njimi!	A
natihoma bal. »Dobro, morda se ti je takrat	zares	zgodila krivica.Pozabi, če moreš!	A
revzvišenost je milostno prikimala ...« Lovrek se je	zares	pomiril, in prijatelja sta še dolgo hodila po	A
prej ali slej pozdraviš ...« »Srečanja z njim si	zares	ne želim.« »Verjamem, saj vemo, kako	A
bivališču, snažni leseni hišici. Po granatah se mu	zares	ni tožilo, a tukaj je bil, hvala Bogu, skoraj	A
v kako zanemarjen odsek so jih bili poslali.	Zares	je bil rov še razmeroma plitev, kaverna pa šele	A
tvoje delo!« Lovreku je kar odleglo, saj je bil	zares	utrujen, in korporal ga je odvlekel k svojemu	A
da je polkovni štab trikrat vprašal, ali si	zares	že pri četi.« »Zakaj neki?«	A
s prihodom prijatelja Stanka, ki so ga bili	zares	- kakor je pričakoval - kot topničarskega opazovalca	A
groza stisne srce. Ali sta Ulrik in njegov sluga	zares	mrtva?Ali nista samo onesveščena, omamljena	A
roko, jo nežno stisnil in zašepetal: »Če si	zares	tako občutil, ni treba sovraštva med nama, ne	A
prestavlja, je bilo kar verjetno, da bi pri Lahih	zares	ne ozdravel - kljub njihovemu morebitnemu prizadevanju	A
Laški napad?	Zares,	prvi svit je na nebu, najprimernejši čas ...	A
vedno slutili, sploh nimajo več prave vojne.	Zares	mu je uspelo, da so se žalostni obrazi nekoliko	A
Miklausin in besede mu kar niso hotele iz ust. »	Zares,	takšna je moja ponudba. Prevzemi Beli dvor za	A
očetom vred sem se čutil krivega pa sem hotel	zares	postati takšen, kakršen sem po mojem mnenju	A
Dosti denarja sem vtaknil vanj...« »	Zares	je gosposki in zal, da mu ga ni para daleč naokrog	A
nekaj dnevi v kraljestvu sanj, se je kmalu nato	zares	zgodilo.Po izplačilu dogovorjene kupnine, za	A
zapestju, poljubi z neko pobožno zavzetostjo. Ali	zares	vse to doživlja?Zares, zares...	A
Ali zares vse to doživlja?	Zares,	zares...Ob njem je ljubljena žena, in skozi balkonska	A
Ali zares vse to doživlja? Zares,	zares...	Ob njem je ljubljena žena, in skozi balkonska	A
pojdi in moli zame! - Tako bi rekel in bilo bi	zares	... zelo prijetno!“ Misel je bila tako lepa	A
Glej, mašo mi je vzel, za mašo me je ukanil!“	Zares	je zazvonil poslednji blagoslov.Visoko je vzdignil	A
pes, ki je cvilil v veži?“ se je zasmejal. ”	Zares	čuden pes, da mu nikjer ni enakega!“ Tudi	A
vesel in samo se mu je smejalo v srcu. ”Ampak	zares,	Hana: takole v samoti domuješ, ob veliki cesti	A
prešernosti je krepko brcnil pod mizo. ”Prav	zares,	Aleš, si me nekaj v strah spravil s svojimi	A
govoril in povedal, se je čudil in je pomislil. ”	Zares,	pletó se besede, kakor komaj svetemu Avguštinu	A
je že na klanec in se ni ozrl. ”Saj ne greš	zares!	“ je rekla tako tiho, da bi je ne mogel slišati	A
sedla na stol in sklenila roke v naročju. ”	Zares	se ti je zbledlo, Aleš, tako čudne besede govoriš	A
”Tak človek je, da ne mara družbe ...	Zares,	če sva ugledala hišo in v oknu luč, me je vlekel	A
pokusite; jaz sama sem ga spekla.“ Slivovec je bil	zares	izvrsten. ”Kaj ne, kako je razmetano, - ali	A
vedel, kaj bi bilo najboljše ...“ Napisal sem	zares	zelo ”ganljivo“ pismo, potem pa sem se kmalu	A
naj grem!“ je brez zamere odvrnil Francelj.	Zares	je šel še tisti dan in ni ga bilo dolgo let	A
poznalo se jim je, da so počivale dolgo, morda	zares	že stoletja.Oči so bile tako nepremične in svetlosin	A
bi godrnjal, če mi je Bog naložil to breme.	Zares,	tako dolga je bila pot, ko sem romal navzdol	A
Bogom, ne pred ljudmi. Spočetka mu je bilo	zares	prijetno, ko je videl svojih črnih piruhov črno	A
”Ene krone nimam. Pač pa ...	zares,	tam doli v kleti imam polne skrinje cekinov	A
... Prav	zares	se mi zdi, da sem ljubila spočetka samo tvoje	A
zmerjam svoje otroke, kadar so preglasni ... in prav	zares	ne vem, kako se je bil pričel in kedaj se je	A
Njegovega glasu ne slišim več in zdi se mi, da ga	zares	nikoli nisem slišal.Zdaj je ležal na čistih	A
”Nič se ne šalim, oče! Rada bi se možila,	zares!	In poštar je tako smešen človek!“	A
resnično življenje, tam je navdušenost, moč ... In	zares,	spoznala sem takoj, da so ljudje tukaj drugače	A
”He?“ ”	Zares!	Čaka vas, ubožica, in dolgčas ji je!“	A
O!“ ”	Zares!	... Dom, ti prelepa beseda!	A
Kar je pač zelo potreba ...	Zares,	če sem se spomnila kdaj v tujini na gospo Zaplotnico	A
vprašala, odkod so vzrasle tako lepe in če bodo	zares	kdaj utelešene in blagoslovljene.Podobe nezaslišano	A
koliko da je rastlini mogla dati in koliko da je	zares	dala strupa ali žlahtnosti ta prst, ni zaradi	A
le tihim željam in gorečim molitvam, temveč	zares	in nastežaj se bodo nekoč odprla vrata vanj	A
je treba pretepati, da se ne prevzamejo. In	zares	jih pravično pretepajo.Z bičem jih je treba	A
na mrtvi steni je bila nabrekla in zabuhla.	Zares	je tedaj po vsej izbi zadišalo sladko po mladi	A
bi ga tepla, zakaj tak otrok je obseden!“ ”	Zares	je obseden!“ so pokimale ženske po vrsti.	A
stopa sama temna pravica. Tat je bil med njima	zares	kakor otrok in starec obenem.Zelo droben je	A
je komedija in semenj! - Glej, zdaj se je pa	zares	zvrnil!“ Eden biričev je bil malo popustil	A
molitev, hudobna kletev je! . / . / stran 99 . /	Zares	se molitev gospodinje ni glasila kakor češčenje	A
in grozo je mračno občutil v svojem srcu: ”	Zares	mi je všeč, samo zato, ker kaže gole noge in	A
nagnil je glavo globoko in je poskusil, da bi	zares	molil, da bi zares dosegel Boga s svojimi prošnjami	A
globoko in je poskusil, da bi zares molil, da bi	zares	dosegel Boga s svojimi prošnjami, z bridkostjo	A
naravnost, ker je šlo njegovo ubogo srce z njim.	Zares	je bil žejen. ”Drugim je Mojzes odklenil	A
odklenil studence, pravičnejšim; nam jih ni!“	Zares	je bil lačen. ”Za druge je rodila žlahtna	A
glavo ter je točil. ”Pijte, gospod pisatelj ...	zares	imenitna slivovka ... od mojega brata, s polhovgraških	A
Boben“. . / . / stran 114 . / Slavnost je bila	zares	krasna, veličastna!Neizmerno škoda je, da sem	A
je tišje, kakor sama sebi. ”Rada se imava	zares,	gospa!“ III	A
široko odprtimi ustmi je strmela vanj. ”Prav	zares,	Gudula, rad bi se peljal z vami!“ ”Vi, gospod	A
ne bojazljivec - jaz ne bi ubil človeka!“	Zares	je govoril tiše, skoraj šepetaje; gledal je	A
To mi razloži, pa pojdem!«	Zares	se je tedaj razljutil župan in je s pestjo udaril	A
bele. ”Nič ne zamerim, gospod, saj so reči	zares	ogleda in vprašanja vredne!Sedite malo, če se	A
Roka se mu je močno tresla. ”Ali	zares	misliš na pot?Ali za zmerom, ali samo, da ljudjé	A
za zmerom, ali samo, da ljudjé pozabijo?“ ”	Zares	in za zmerom!“ ”Pa veliko sreče, Janez!“	A
srca, kakor pride solza iz očesa. Tako je	zares:	”Ubil, ali ne ubil - kdor je imelopravila z	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani