zares (101-200)

bolnico in plačal zanj trimesečno preskrbnino.	Zares,	velika razvalina! »Kako ste prebili prvo noč	A
boš, če boš priden. Mlad človek doseže, kar	zares	hoče.Bodi vztrajen pa boš mojster in si boš	A
preprečim krvavitev ob prevozu v bolnico, kjer ji bo	zares	pomagano. Ko sem to govoril in izvrševal, kar	A
površen dotik me je prepričal, da je maternica	zares	tik pred razporom.Treba je bilo hiteti.	A
»Sto kron.« »Pa menda ne	zares?	Saj toliko skupim komaj za kvintal kostanja!	A
pa zavoljo zdravja, vašega in drugih. Če ste	zares	ozdravljeni, kar vam želim, pustite tisto preprosto	A
razvajen dobroživec - iz izkušnje.« »In če jo	zares	ljubim, kakor nisem še nikdar nobene?« »Če jo	A
nikdar nobene?« . /\ .. stran 131 . \/ »Če jo	zares	ljubite, odložite zaroko in poroko vsaj za dve	A
čutite drugače in bolje?« sem vprašal ženo. »	Zares,	« je dahnila in me gledala mirneje. »Zdaj bo	A
zgodaj pri meni dobre volje, ker se je doma	zares	obrnilo.Dobil je naročila za nadaljnje ravnanje	A
mi ne privoščiš več?« mi je tožno očital. »	Zares	ne, ker ti želim kaj boljšega.Saj čepiš vse	A
smo si sredi obupa večkrat rekli, da so črnci	zares	veliki reveži, a da smo mi še večji.Zakaj njih	A
A ga nisem jaz!	Zares	ga nisem!Slon ga je, slon!	A
očetom na koprskem parniku; a vihar samo tako, ne	zares.	Burja je pela v šartkah.	A
vzdignil na komolec. »Človek v letalu pa je	zares	orel!« je rekel.Na komolcu je slonel, izzival	A
šum morske vode, njen jedek vonj. In ob njem	zares	dedje in pradedje, ribiči na obali, vsi vdano	A
ob nenadnem valu. Zato je na meni morebiti	zares	nekaj mene iz davnih dni; in pri tej misli skušam	A
nevarnost je bila za petami, a ne vem, če je kdo	zares	pomislil nanj kot na sovražnika, ki mu streže	A
so naju gneče suvale in je notranjost barake	zares	spominjala na notranjost potujočega ciganskega	A
pričakovanju, da bo ponujena vrv zadosti dolga in bo	zares	dosegla dno.Da, bil sem skromen.	A
sedenja morebiti zakinkala (mogoče je pravkar tudi	zares)	, če se ne bi ves čas oglašali z dna uvele človeške	A
in bil sem zadet v živo tudi zato, ker sem	zares	do zadnjega upal, da se bo Ivo kljub vsemu rešil	A
pravemu Lazarjevemu vstajenju. Zakaj fant je	zares	živel. Seveda je buljil oči in hlipal, a skromno	A
Prav takó harmonikaš. Zakaj	zares	so noro igrali in se niso hoteli utruditi tam	A
mladiči kljune, posebno tisti s šenom, ki so bili	zares	podobni slepim mladičem, ko pa so se jim na	A
predmeti, priklicati čas nazaj. Da, človek	zares	upa, da se mu bo posrečilo, upa, da bosta zmagali	A
odvijal smrdljive hlače, jopiče in cokle. Saj, a	zares	hiteti v resnici ni bilo mogoče, ker takih bolnikov	A
nima listnice, nihče nima pri sebi slike in je	zares	čudež, da je plavolaso dekle sredi pogubljenih	A
gledalcem pa se zdi izmišljeno. A jaz sem se oblekel	zares.	Seveda je bilo naše okolje s paštni smrti drugačno	A
lakote zmeraj bolj vlekla proti središču zemlje.	Zares,	ruskega fanta?Takrat so se hrbti na zgornji	A
srce spočelo. Saj, a zdaj moram ven, zakaj	zares	ne morem nič vzeti za na pot iz tega risa iz	A
potem, ko sapa spet povleče, pa se misli lahko	zares	rešijo izpod oklepa in se porazgubijo v širini	A
morja v njem, o tem, kar v njem ne bi smelo in	zares	ne more zamreti.Seve, ona je, ki se je izneverila	A
manj rad, če bo takó vzkliknila. In najbrž je	zares,	ko so ga odpeljali; gotovo, ker drugače ne bi	A
Srečala sva se in si rekla zbogom. Saj,	zares	sta se srečala, a je odšla, ne da bi po zdravila	A
pridna,« je rekel. In ta hip mu je, ko da je	zares	že z njo na valobranu in da sta pustila za sabo	A
ozira, nič ti ne razlaga. Ja, hudiča, a prav	zares	da gre tja.In ko se ustavim v ozki ulici, da	A
si dobro povedal.« In bilo je, ko da je zdaj	zares	pretrgal niti, ki jo vežejo s stanovanjem, s	A
mama, ki je poznala Cirila in vé, kakšen je	zares	bil. »Kakó?«	A
rekel. »In ni ji šlo in ni ji šlo v glavo, da je	zares	prva, da sem jaz prvič...A potem je vsa iz sebe	A
razliva vate zadoščenje, da boš nazadnje nečesa	zares	kriv.Pa spet stiskaš pesti, kajti nič se ji	A
Pa harmonikaš. Ker	zares	noro igrajo in se nočejo in nočejo utruditi	A
ruski in češki ne. Seve, da je bil potemtakem	zares	čudaški takšen orkester na prazni terasi pod	A
kar nori, ko da teče vlak proti svobodi. Prav	zares,	da nori, čeprav je nekoliko tudi razumljivo	A
preskakuje grme in ceba v borove storže. »Misliš	zares,	« je rekla, »da je tisto vzrok?« »Seveda.« »Oh	A
Potem je vprašala. »In zate bom zdaj	zares	tista kakor prej?« »Samo še bolj rad te bom	A
pesniški kakor zaljubljenec. Saj menda sem prav	zares	zaljubljen vanjo, je pomislil, in to že toliko	A
na jugoslovanski strani; kdo naj sluti, da on	zares	misli na plin.Tisto o dolgovih se je izvedlo	A
lahkotno igro njene dvome in njeno razdraženost. »	Zares	si izredna,« je kljub vsemu mirno, skoraj znanstveno	A
A morda pa. Morda	zares	zaradi drznosti.Poplačan pogum.	A
jih bodo škornji obvarovali zubljev.« »Saj se	zares	zdi, da je prodrl ogenj skozi kamnje.« »Z akacij	A
mora ji povedati o teh stegnjenih rokah, ki so	zares	kot okužene po nalezljivi revščini.Mora ji povedati	A
Mar ne? Naša Alice? Carmen vam je	zares	pisala? Seveda je.	A
slišal,« je rekel in se nasmehnil. »Čudno,	zares	čudno naključje.« »Kakšna pa je, ta vaša Luciana	A
domačemu morju zmeraj znova sprašuje, ali se je	zares	vrnil.Seveda vé, da so čolni in ribiči in borovci	A
dopoldne skoraj otipljivo pričujoča. Morda je še	zares	nekje v ozadju, a zdaj stopa pred njim Luciana	A
gre lahko mimo neštetih stvari in jih ne vidi	zares,	« je rekla in ga nasmehljana radovedno pogledala	A
zato pišejo, in ta čas jim je, kakor da bi	zares	živeli! Kaj ne, da bo tako?«	A
je v mislih vprašal, samo da nisem, naivnež,	zares	upal, da bom tukaj doživel kaj izrednega.Saj	A
črne borze. Naj reče Mirko, kar hoče, a to so	zares	ljudje brez časti.Nekoč so bili vsi zanj, ker	A
kratkotrajen prizor. In pomislil je, da ona verjetno	zares	ni še tako zasopla in vznemirjena opazovala	A
dodati!« Tako sta modrovala, kakor da jima gre	zares	za olivno barvo oljk, medtem ko sta obadva odlašala	A
On pa je bil prav tako na videz resen. »	Zares	nenavadna nedelja,« je rekel.»Našel sem takšnega	A
»In jutri?« »Misliš	zares,	« je tiho rekla. On se je nasmehnil in molčal	A
»Prav?« Potem je hitro rekla: »Zdaj moram	zares	iti.« Potem se je hitro vzpela na prste.	A
obenem se je tudi že trezno zavedal, da sta se	zares	nagnila nad prepadom; bila sta na ozkem zidku	A
njeni roki, ki je bila pomahala nad praznino. »	Zares	sva otročja,« je rekel. V.	A
»zakaj če ne - ti ogenj, jaz ogenj!« »Prav	zares	ti ogenj, jaz ogenj...« je ponovila in se nasmehnila	A
so pisani kakor dekliški robčki!« »Ti vidiš	zares	povsod samo dekliške stvari,« je poredno rekla	A
komaj čakala na novo ustvarjanje. Samostojno,	zares	ustvarjalno delo je namreč imel poleg ljubezni	A
ki jim je burja upognila vratove.« »Pa je	zares	tako strašna, vaša burja?« »Zares.	A
»Pa je zares tako strašna, vaša burja?« »	Zares.	Če bi ne bilo burje, bi imeli célo leto pomlad	A
nobenega zadržka, ki bi jih onemogočal. Ne, ampak	zares,	zakaj ne bi prišla v Trst? »Pustiva to,« je	A
položila njegovo roko na prod. »Ponosna? Nu, ja,	zares	zmeraj govorijo o naši moči, o prihodnosti delavcev	A
vtaknila dlan pod teme. »Misliš, da bodo delavci	zares	kdaj imeli oblast v svojih rokah?Nu, seveda	A
ustvarili iz sebe. . /\ .. stran 241 . \/	Zares	močni pa bodo komaj tedaj, ko ne bodo samo v	A
dela pri strojih zmeraj bolj kakor avtomati.« »	Zares	avtomati,« je rekla. »Na drugi strani pa bi	A
otroče otročasto,« je rekel in jo zagugal. »Prav	zares?	« »Prav zares.«	A
»Prav zares?« »Prav	zares.	« Molčala je, čez čas pa je rekla: »Me pomiluješ	A
No, le nikar me ne glej tako debelo! Prav	zares	grem v boj!To ni več šala, ni več laž, ni več	A
zakon in za nameček vojaškega pankrta. To so pa	zares	lepa dela!In kje je zdaj, da bi pomagal?	A
»Naša ...« »	Zares	naša? ...« »Naša ...«	A
»Vre in vre ...« »In ko	zares	zavre?« je Okrogličar potisnil kazalec v pismonošo	A
Okrogličar potisnil kazalec v pismonošo. »In ko	zares	zavre ...« ga je ta izgubljeno pogledal in očitno	A
Tu nekje spe. Skoraj sem vse pozabil in	zares	ne vem, ali so prišli sem miru iskati in tudi	A
čakal je zaman, zakaj fantje se niso nikdar	zares	udarili pred njegovim obličjem.Naposled pa se	A
in vzdignil roko izpod plašča. »In da me boš	zares	občutil, ti bom zdaj eno primazal!«In pripeljal	A
zlomil svoj ponos. Vidno se je postaral in je	zares	postal berač. »Vse ima svoj konec, tudi	A
Koga pa kaj brigajo te njegove zadeve in prav	zares	mu ni prijetno, da bi kdo vtikal prste v njegovo	A
obrnil k potoku in vzdihnil: »Hudo je, kadar je	zares	hudo!Hudo, dragi moj!	A
nekakšni zadregi rekel: »Tone ... saj nisem tako	zares	mislil ...« »Jaz pa sem zares premislil	A
saj nisem tako zares mislil ...« »Jaz pa sem	zares	premislil,« je odvrnil Ravničar.»Premislil sem	A
Ustnice rdeče, sočne. In kadar se	zares	nasmehne -« Ni mi bilo treba več misliti	A
. / . /72 . / . / Zrasla je lepa trava,	zares	lepa trava.Zato sem tisto pomlad kupil še eno	A
zagrešil nekaj grdega, kajti tudi če ima Justino	zares	rad, to ni prav, ker ima že nevesto, ki jo nosi	A
skrinjo v veži in trdno rekel: - Zdaj je šla pa	zares!	- Kdo ? -	A
Vešpaju in Poloni. Rasla je in bila je lepa,	zares	lepa čeča.« »O, lepa, lepa«	A
Jasen je kakor na dlani. - Torej je	zares?	-je vprašal oče.	A
je rekel. »Ah, takih hlač sem bil pa	zares	potreben.Tukaj jih nihče nima.	A
prihrumeli od vseh strani, češ Ravničarju se je prav	zares	zmešalo.Začeli so kričati vanj, naj se takoj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani