Tu je rešiti ni mogoče, ko se človek niti pošteno umiti ne more. Vbrizgnil sem ženi zdravilo pod kožo, poskrbel za prvo silo, da preprečim krvavitev ob prevozu v bolnico, kjer ji bo zares pomagano. Ko sem to govoril in izvrševal, kar sem rekel, je žena polglasno ihtela; babica je momljala, da se ji kaj takega še ni pripetilo, odkar »pobira otroke« med Staro goro in Lijakom, in tega je že štirideset let; mož pa je kakor ostrmel gledal v hrib.