nova beseda iz Slovenije
zjutraj je Liana spala, Deborah pa je rekla, da je | zadosti. | To je rekel tudi Bob, zadosti, dottore Gumbo | A |
rekla, da je zadosti. To je rekel tudi Bob, | zadosti, | dottore Gumbo.Vstala sta in po svojih močeh | A |
- | Zadosti | sva ga cartala, reče glas, Vilija pa oblije | A |
tolkel po kolenih od smeha. Rekel sem, da bi bilo | zadosti, | čisto dovolj.Odrinili so me od vrat. | A |
godrnjanja. Toda lakota je bila huda in kruha | zadosti | za vse, vsaj za ta dan. Jutri pa si bo Mrak | A |
Pepo je dobil dvajset let. | Zadosti | do konca njegovih dni.Sicer pa je bil stara | A |
Spomni Mary se moža soldata, kadar sinu bo | zadosti | let, pazi da ne bo končal kot ata, kje na tuji | A |
od nikoder, vzel orgle in poskušal, če ima še | zadosti | gibke prste. »Kaj sem vam že hotel povedati | A |
je pa mislil Miha, da bi bilo pogovora skoraj | zadosti, | je šel po harmoniko. »Človek dobi vse okorne | A |
jaz da bi tem Klančarjem še pozlačen ne bil | zadosti | dober. Slamnatega naj si kupijo! | A |
vriskali po vasi njej v zasmeh in žalost. »Ali ste | zadosti | trdni za tako pot?« je vprašala sočutno Mana | A |
niso dobri?« jo je tolažil brat. »Ti so nama | zadosti. | Prijateljstva na vse strani so same besede.« | A |
premalo prijazna z možem, da se ji morda ni | zadosti | smilil siromak, ki gotovo ni sam kriv svoje | A |
debelih dedcev in par širokih boter, če se bo dalo | zadosti | zložno dremati v tvojih klopeh.« Prišel pa je | A |
tiho k njeni postelji in jo vprašal, če je že | zadosti | spal. »Napravi se, Gašperček! | A |
boji, da jo bo Bog prezrl, če se ne prerine | zadosti | blizu.« Doma so dobili otroci pirhov in kolača | A |
zdelo to kakor nekak opomin, da morda ne ravna | zadosti | ljubeznivo z varovancema, in zbujala so se mu | A |
kmetih ne more biti samo mizar, ker nima vedno | zadosti | mizarskega dela; da mora tudi kmetovati, in | A |
še varuh, se nočem prepirati. Saj pameten je | zadosti | Gašper; ampak zdaj nalašč tako dela, da bi mene | A |
je dejal Bric, tako da je bil Tetrev kmalu | zadosti | voljan in še bolj vnet za kratko spravo.Toliko | A |
družbo! Seveda te vabijo; ampak če bi bil ti | zadosti | moški, bi se bil ustavil.« »Vse je res, Rozalka | A |
Stvari stoje zdaj tako. Če boš pameten, si | zadosti | star; če pa ne boš, ti tudi leta nič ne pomagajo | A |
je bil samo France, ker se mu je zdelo, da ni | zadosti | govoril; to se je zdelo tudi.Jerici, ki bi mu | A |
sta prepozno. Kakor hitro je začutila belka | zadosti | globoko vodo pod seboj, se je vrgla vanjo, otresla | A |
je privolil, in Tetrev ni vedel, kako bi se | zadosti | zahvalil.»Nekaj je le,« si je dejal, ko se je | A |
njegova, kaj?« je dejal Lomast. »Ali nimamo mi | zadosti | pameti?« »Spodobi se vsekakor,« je menil Ivan | A |
marljivosti in vestnosti. Te pa je imel Ivan Muren | zadosti. | Zdaj pa je začel računati, koliko bo smel potrošiti | A |
resnica. Tebi na ljubo, Vida, sem storil že | zadosti; | zdaj pa se je uprl moj ponos.Čez dan so se ti | A |
producirajo ‒ brez zamere, gospod Sok; vi pišete | zadosti | čedno, a za izvoz nič, tako da je naša slovstvena | A |
za tak zločin, kakršen je moj, nobena kazen | zadosti | ostra.Drugi pa se boje, da se jim bo milosrčnost | A |
pahljiček s suknje in iztegnil noge, če se še | zadosti | izražajo gube ob hlačah.Potem je vzel s police | A |
Naproti mu ni šla kar nič, ker se je bližal sam | zadosti | hitro in je bilo treba samo počakati, kdaj jo | A |
premišljeval zaslepljenost rojakov. Ali ni on | zadosti | zabavljal čez tega Furlana? Svaril sicer on | A |
zaradi sestre? Druge hiše pa so imele komaj zase | zadosti | dela in kruha. Čudno ravnanje Gričarjevih je | A |
gostovati pri tujih ljudeh, dasi bi bila koča | zadosti | prostorna za brata in sestro; seveda, do brim | A |
Kaj pa še!« ga je zavrnila Cila. »Ali nimajo | zadosti | redkih zob?Hostne so.« | A |
svetu večni mir in pokoj! Saj na tem je bila | zadosti | sitna.« Pokropil je mrliča, pogledal, če je | A |
prepričana, da se jim z največjo uslugo ne more | zadosti | zahvaliti za srečo, ki se ji je obetala.Z zatrdilom | A |
usta. »Kako moreš trditi, da se jaz nisem že | zadosti | trudila?« »Oh, saj ne pravim tega.« | A |
legovalcev in meščanov. Na mah je bilo živeža povsod | zadosti. | Cesar je prišel iz mesta in segel v roke grofu | A |
so prašiče s Hrvaškega gnali. To mi je bilo | zadosti. | Pozvem tudi, kje so ležali in akoravno sem bil | A |
kurce. Saj ‒ saj njej tudi Mariška ni bil nikoli | zadosti! | je pomenljivo pomolčal.Samo ‒ samo sreča je | A |
bila v tem, da tudi ona njemu ni bila nikoli | zadosti. | Kaj pa misliš, zakaj je moral zaklati oznaša | A |
združila. In v tej skrivnosti gotovo sama sebi | zadosti. | Niti pomislila nista, da se tu, v tej noči, zaradi | A |
Zdaj pa se mi boš še slinil tu, da ti ni bilo | zadosti | in da jo boš še enkrat, če bo prilika? me je | A |
Kajti ob zatonu desetletij si domišlja, da je | zadosti | trpel in videl hudega, da se je dovolj obodel | A |
dovolj obodel s trnjem in si natisnil v kožo | zadosti | bodic, si nalezel dovolj bolezni in ljubezni | A |
Prepričan je, da obvladuje vse njihove ponudbe in je | zadosti | utrjen, nepremakljiv in stanoviten, zadosti | A |
zadosti utrjen, nepremakljiv in stanoviten, | zadosti | pripravljen na vse in pameten dovolj, da prenaša | A |
tem nikoli nihče nak ne ve, če so jih očedili | zadosti | in gorje jim, če so prezrli kje še kako peliho | A |
navadijo na ščemečo svetlobo. Čednosti niso bile | zadosti | trenirane, stene, tla, stebri in strop so vse | A |
pripetil samemu sebi. En kovček je popolnoma | zadosti, | kaj bi počel s številnejšo prtljago, čemu bi | A |
poetičnega, ime to domnevo opravičuje, to je | zadosti, | nihil obstat, že lahko napredujemo.Kosti so | A |
končno sedel v rakvi, da se o njih prepriča in | zadosti | miku, da si ogleda pot, ki jo odstopa pogrebcem | A |
zrklo v njegovem očesu je doslužilo, zenice so | zadosti | videle, srce je odbilo in doseglo normo, vpoklicali | A |
»Koga? Menite, da nisem še | zadosti | slišal, ka‐li?Meni bi gotovo segla brada že | A |
stran 112 . / in strohnelim drevjem. Kjer še ni | zadosti | rodovitne zemlje, se je v zavetju košatih orjakov | A |
da je redil govejo živino. To mu še ni bilo | zadosti; | tisto zimo, ko ni imel doma dela, se je v svojo | A |
tako šablonski. S prvimi razpredelki je šlo še | zadosti | gladko: Bierkopf je povedal, kateri drvarji | A |
tretji je menil, da se Duraković morda še ni | zadosti | nazajtrkoval, četrti, da ga pravi zajtrk čaka | A |
mi je na razpolago, kolikor hočem, a zanj bo | zadosti | eden.Čakaj, ti krvižejni volk, oči ti iztaknem | A |
jutri. Rajši se popelje pojutršnjem sam, itak se | zadosti | naje teh pustih in praznih ljudi, s katerimi | A |
pa ‒ le prosijo naj! Ko se mu je zdelo, da je | zadosti | prošenj, je zatisnil z levim kazalcem nosnico | A |
tem mestu dobite odgovor za svoje ničemnosti. | Zadosti | zla ste že prizadeli tukajšnjemu ubogemu ljudstvu | A |
in tisti hip se mu je zazdelo, da ni povedal | zadosti | jasno.Zato je popravil: »Samo tedaj se ne povrnem | A |
ramo. »Gospod nadporočnik, tega viteštva je | zadosti. | O, da vas je videla moja Etelka, kako bi se čudila | A |
kuriti z njim in ga prodajati čez morje. Ker nima | zadosti | delavcev, jih vabi v svojo deželo, kjer jih | A |
izdelujejo na debelo in od tam pridejo na našo stran. | Zadosti | ima, kdor ga dobi pod kožo.Devojka, ali je ta | A |
prijazen nasmeh, da bi ublažil službeno strogost. » | Zadosti | ima, kdor ga dobi pod kožo,« je izpregovoril | A |
odvedi konje k Agularju in poskrbi, da dobe | zadosti | krme!« Bobojedac je vzdihnil: »U, lahko je poslušati | A |
Pozdravljal jo je včasih vljudno, včasih | zadosti | hladno in površno; vedel se je z njo dostojno | A |
Jakoba.« »Listov nisem šel nikamor več ponujat, | zadosti | sem bil že zvedel.Bil sem tako razjarjen, da | A |
naostril ustnice, da bi ujel pijače. Dasi je bil | zadosti | hiter, priložil je le prepozno k cevi, namreč | A |
bosta počela, če vaju zapro in vzroka je več ko | zadosti, | kaj povem, če dobita madež, ki bo vaju zajedal | A |
so naša pravila; mi nismo kaka turška tolpa! | Zadosti! | Zbogom, majka!« »Oh, Bog se usmili!« je zaječala | A |
gostu v usta in odstriže, kadar se gostu zdi | zadosti, | « se je pošalil polkovnik in ugodljivo prikimal | A |
pred menoj,« je odgovoril Črž s premagovanjem | zadosti | mehko. »Ne bom. | A |
več nego lansko leto ob tem času! Naka, ni mu | zadosti! | še sedeti moram vsak teden enkrat!«‒ Bil je | A |
inteligent, hoteli ste reči 𠆫ravo’, kajne, kajti ni | zadosti, | da se vino pije, ampak treba ga je tudi hvaliti | A |
da so brezhibni, tračnice sijajne in osobja | zadosti | in preveč.Kar pa da povzroča obilne železniške | A |
je sunil s komolcem Miha, ker se mu ni takoj | zadosti | ognil. »Ali še spiš?« je zagodrnjal vanj. | A |
travica ni zašumela. Ko je premeril, da je | zadosti | blizu je ravsnil po martinčku, ga zgrabil, stisnil | A |
gmajno nad medveda. Jakcu pa je bilo nemške šole | zadosti. | Takoj bi jo bil popihal nazaj čez Koren; seveda | A |
rekla, naj le Fracko spet napreže, češ da je že | zadosti | trdna. »Če bo France dovolil,« se je nasmehnila | A |
Hilbudij naj priskrbi ‒ denarja ne more ‒ pač pa | zadosti | drobnice in govedi, da pogosté na dan zmagoslavja | A |
in drobnico, da bi . / . / stran 31 . / imeli | zadosti | hrane, ostalo živino pa naj odženo daleč proč | A |
denar, da bi bilá pročelja njih hiš ob cesti | zadosti | sijajno ozaljšana.Pomladni hlad je dihnil z | A |
Preveč je tvoje dobrote! Poplačan je hlapec | zadosti, | ko je smel zreti v sonce vesoljnega sveta, ki | A |
tvoj dom, v domu postelja za počitek in hrane | zadosti. | « »Moj dom je širna raván, moja postelja sedlo | A |
A sedaj so ji dajali Azbad, Irena in Iztok | zadosti | snovi, da se je mogla naigrati in naspletkariti | A |
Tudi to igro ti plačam.« »Ne boj se, | zadosti | je zvitosti v tvoji glavi!Če bi ti vrat tičal | A |
okrenil glave. Zavrtil je samo oči pa je videl | zadosti. | Potuhnil se je, segel po drugi čutari, pil in | A |
razumel, kaj se je zgodilo; toda v njem je tičalo | zadosti | izkušenega vojaka, da ni razmišljal in se obotavljal | A |
meč se ni pomočil v kri bratov in se ne bo. | Zadosti | mu je krvi sovragove, da se je napil in se je | A |
tovarišev, so bili vendar veseli in so čutili | zadosti | moči, da zgrabijo in razsujejo Toper. Spleli | A |
»Ne vem. Staremu človeku je naglo | zadosti. | Učiteljica Minka sodi, da utegne biti nevarno | A |
srečale, samo za trenutek se spogledale, toda | zadosti | dolgo, da so zaeno vprašale:Kaj se je zgodilo | A |
hvalevredno vztrajnostjo počakal, da se je olje | zadosti | vlezlo. Čez nekaj časa je vnovič poskusil | A |
nevarnega kraja, in šele ko je po svojem mnenju | zadosti | oddaljen od njega, se požene v beg, kolikor | A |
»Ne bojte se!« »Nu, | zadosti | daleč sem te spremil,« se je zdajci spomnil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |