zadosti (201-300)

bi zmerjal človeka! Saj je drugih lepih imen	zadosti;	še papežem se ni zamalo zdelo, če jim je bilo	A
Aleš?“ ga je vprašal branjevec. ”Človek nikoli	zadosti	ne moli!“ mu je odgovoril Aleš, ki je bil bolj	A
tam, tudi škof je tam ... In kadar bi imel vsega	zadosti,	bi se povrnil velik gospod in bi rekel: ”Tako	A
drugimi, manj premetenimi trgovci, ne bilo bi	zadosti,	tudi ko bi mu vzeli vse do zadnjega novca.	A
grizli pesek in zobali kobilice, ko so imeli doma	zadosti	maslenega kruha.Hudo sveti in pobožni so se	A
se plazi na same Svete Višarje, pa še ne bo	zadosti	za tvoje grehe, razbojnik!“ Lenart je pokleknil	A
je stopil k Jerneju. »Hodi zbogom, Jernej;	zadosti	besed!« Jernej se je ozrl naokoli; samo	A
glava do pasu. Kadar pa odložim nekoč, kadar bo	zadosti	pravične kazni božje, takrat le pridite, vi	A
ripoveduje in da ti vse to verjameš, ti otrok neumni!	Zadosti	denarja ji dam, ampak ona -« Govoril	A
opravila s postavo; povedal mi je, da ga je imel	zadosti	in preveč.Kako in počemú da se je bil sporekel	A
očesom malo vstran poškilil, če nisem tiščal petá	zadosti	čvrsto skupaj, so me zmerjali za psa in za praseta	A
kam. ”Pa ostani, če se ti zdi, saj dela je	zadosti!	“ je izpregovoril brat počasi, tako počasi, kakor	A
”Služit da je šla? Kaj ni bilo več	zadosti	krompirja in zelja doma?“ ”Saj je nismo nikomur	A
dolgem času, -- to mora na dan ... Čutil sem	zadosti	težko njihovo neusmiljeno roko in treba je,	A
”Saj ni nag!“ je rekel župan. ”In če je	zadosti	v ubožni hiši za troje beračev, bo tudi za četrtega	A
ubožni hiši za troje beračev, bo tudi za četrtega	zadosti!	Ampak kadar bo velik ...“	A
”Kje bo ležal?“ ”Saj je prostora	zadosti!	Po grofovsko mu ne bomo postiljali!	A
ne brata, ne sestré; drugi pa so imeli vsega	zadosti	in zato je bila njih pravica, da so uhali in	A
Potnikov in je pokazal na hlev. ”Tam je stelje	zadosti	in tudi toplo je.“ Nato je stopil v hišo	A
kakor v ognjenem oblaku njega omamljene oči.	Zadosti	je in veliko za človeka, da ponižno zajame le	A
človeka, da ponižno zajame le senco to lepote,	zadosti	in veliko je, da pokaže vijolico, ki jo je bilo	A
nego da mi prižigaš eno samo zvezdo! Saj je	zadosti,	da je koprnenje v srcu; ali ga na vekomaj izpolni	A
Tako počneš ti s svojimi otroci! Ali nisi sam	zadosti	v zasméh ljudem?Nobene sramote nimaš!	A
je jokala; morda ga ima zares rada, neumna je	zadosti.	On pa je drobil in stopical po izbi vsekrižem	A
Koliko jih bodo pa še sklicali? Kaj jih ni že	zadosti	za to ... gnusobo?“ Sram jo je bilo zlovoljne	A
mislite, da je tako najbolj prav ... in da je	zadosti	neumen!“ Okrenila se je hitro ter je zaloputnila	A
zaničevalnim pogledom. ”No ... torej ... kaj nimate	zadosti?	Kaj ni bilo tako prav?	A
tudi žalostna ne bom nikoli več. Zato, ker je	zadosti,	če je en sam večer tako lep.Če bi bila ena sama	A
Samo lepo je nocoj in če nikoli več ne bo lepo,	zadosti	je, da je lepo nocoj.“ Gospod Edvard je razumel	A
in njen smehljaj je bil miren kakor prej. ”	Zadosti	je, gospod Kačur!“ Nenadoma se je zasmejala	A
roke in je trepetal od sreče. ”In zdaj je	zadosti,	gospod Kačur, pozabili ste, da je že skoro poldne	A
navado, da me kličejo prepozno; vi ste prišli še	zadosti	zgodaj.Torej: prvič, ne ustanavljajte v gostilni	A
Saj mu ni bilo nič hudega! Jedel je	zadosti	in pil je zadosti, drugega pa človeku ni treba	A
bilo nič hudega! Jedel je zadosti in pil je	zadosti,	drugega pa človeku ni treba.“ Kačur ni odgovoril	A
Zdaj pa me nima več rad! Napil se je,	zadosti	ima, šel bi k drugi!“ In kakor je slutila	A
oženjeni, saj imate otroka, ali ne? Kaj še nimate	zadosti?	“ Stoje je srebal kavo, ki jo je bila postavila	A
”Kaj bi bil človek zmerom neumen? ...	Zadosti	mi je škodovalo!Skoro prepozno sem se izpametoval	A
”Otroke imam in ženo! ...	Zadosti	ste mi dali!... Ne maram več!	A
obzirno prosečim glasom. ”Kaj se nisem skril	zadosti	daleč?Kaj nisem nasul dovolj visoko gomilo na	A
bil omazal pred vsem svetom! Sam imam nadlog	zadosti	in preveč, pa bi jih še na druge kidal!In morda	A
”Saj ga vidite! In če to ni	zadosti	-- saj ste ga slišali!“ Kakor je bilo premišljen	A
smo se zmenili, zdaj je, kar je. Stara si že	zadosti,	kaj bi se držala materi za krilo ...Nikar se tako	A
redila otroka, ko nimaš sama kaj jesti! Stara je	zadosti,	naj gre služit!“ - ”Kaj bi stradal otrok doma	A
Kaj bi stradal otrok doma, ko je zunaj kruha	zadosti!	Greh bi bil - in saj je že čisto bolehna!“	A
ko sem bil bojevnik ... ne bilo bi mi loncev	zadosti!	Tudi tisti bebasti dedec je bil bojevnik in umetnik	A
kadilnicami ... In ko je bilo besed dovolj in	zadosti	dimastega paradiža, so vstali ter so se opotekali	A
je skočil pobirat in takrat je imel Evstahij	zadosti	časa, da se je ozrl ... Čudovit sèn je bilo vse	A
samotnega dela in premišljevanja, so rekli, da bo	zadosti	za spreobrnjenje.Očitno pa je bilo, da spreobrnjenje	A
v jutranji samoti vso stvar od začetka. ”Ni	zadosti,	da je grešil - zdaj še plane med ljudi, na očitni	A
zmerjaj mojih konj, ki vesta vselej, kdaj imata	zadosti!	Pa povej rajši, odkod si in čigav, zato da bom	A
»Nič več, Marko, nič več! Saj si že	zadosti	pil, čas je, da začneš delati - potepaš se že	A
Ljudje so držali križem roke, pa so imeli vsega	zadosti.	Moje oči so videle tiste čase; te moje oči so	A
človek je držal roke križem in je imel vsega	zadosti.	Razšli so se kmetje, vas je utihnila	A
popivali in prepevali. Ene krčme jim že ni bilo	zadosti,	pa je ustanovil mešetar drugo in gostov se je	A
kostmí. To se pa ne zgodi nikoli, saj je hrup	zadosti.	Volčjani dobro vedó, da hrup nekaj veljá, ker	A
tujini in ta ga je zastrupila. Dala mu je vsega	zadosti	in preveč, le miru mu ni dala.Iskal je resnice	A
skozi suknjo, skozi telovnik. Niso mu bile	zadosti	več telesne hibe, hodil je celo že za duševnimi	A
gosto in smrad dovolj nesramen. A to jim še ni	zadosti.	Zgodi se časih, da tak pisatelj ljudi naravnost	A
kdo sem jaz, pa kaj, da vem, kdo si ti! Kaj ni	zadosti,	da se imava rada?Jaz vem, da si lepa, in vem	A
je mrko, rezko je izpregovoril. ”Zdaj pa je	zadosti	teh praznih govoric in kvant, zakaj pust je	A
Debeli ste in rdeči, hišo imate, in belega kruha	zadosti	in starega vina, in vso to lepo dolino šentflorjansko	A
”Kakorkoli bodi! ... Za nocoj je	zadosti	... recimo, da je zadosti sto forintov ... kaj je	A
bodi! ... Za nocoj je zadosti ... recimo, da je	zadosti	sto forintov ... kaj je to za dandanašnje čase	A
ki molči in dela in naposled obleži, kadar je	zadosti.	To sem videl vse šele pozneje, ker prej se	A
živel prav lepo in prijetno. Ali kadar je bilo	zadosti,	sva šla narazen; še en nasmeh na njenih, na	A
ugledal okroglo, izpodrecano žensko. Domá je imel	zadosti	vina in še kakšnega, pa je zahajal v krčmo,	A
in je rekel na ves glas: ”Jaz vam nisem bil	zadosti,	hudiča samega vam bo treba!Hud je razbojnik	A
”Na! Ali imaš	zadosti?	Preveč je - ampak žri, lakota!“	A
bral. On sam, kakor tam leži, mi je povedal	zadosti	... mnogo mi je ukazal.Zdaj leží tam, nečem, da	A
”Bi šel!“ ”Tudi žganja bo	zadosti.	“ ”Pojdem.“	A
”Koliko, pravita, da bo žganja?“ ”	Zadosti.	“ ”Denarja pa nič?“	A
Dobro. Kadar nimam kruha, pomislim, da ga je	zadosti	na svetu in da ga dosežem nazadnje tudi sam	A
sem se bil izgubil v svojih mislih! - Tako ni	zadosti,	da sem se bil sam povagabundil, še druge poštene	A
tvoji besedi, nego v mojem srcu. Kaj ni sreče	zadosti,	da se imava rada?Nate mislim, pa je vse dobro	A
bom kmalu prislužila tako balo, ki bo za naju	zadosti.	Veliko se mi sanja o tebi, ali tako se mi sanja	A
In nad idealno ljubeznijo se še celo ni mogel	zadosti	nazmerjati; revskal je nad njo, kadar jo je	A
dajalo njegovi zunanjosti, ki je bila tako že	zadosti	smešna, nekaj naravnost grotesknega. Slovenski	A
zazdelo, da ga kliče, ker mu je bilo čakanja že	zadosti.	In kakor ga je klical, kakor je osramočen in	A
obrnil do svojih občanov in do svojega biriča: ”	Zadosti	smo se nagledali teh nevernikov in škoda je	A
neugnani vragi! Kaj gledaš, Gregorič, mar nimaš še	zadosti?	In ti, Špehar, ves si že raztrgan.	A
Premalo je napeto!« Kadar je bila dosežena	zadosti	primerna pozicija, je vihtel Sirek palico, da	A
Ko sem si mislil, da mora biti tudi ženi že	zadosti,	pospravil sem svoj sveženj in pobral kopita	A
kipečega v mlado želodje in zelene ježice. »Če si	zadosti	srčen, seveda,« je Krištof obtesaval prejšnjo	A
njih. . / . / stran 56 . / Prostora imajo	zadosti,	lahko boste prenočili.« »Kaj pa do tja ‒ ali	A
poganske in mišljenje včasih tudi, ker pač nima	zadosti	dušnih pastirjev.« »Kako vendar?« je pater Herand	A
hudoben človek, ki mu grdobij za danes še ni	zadosti?	Kar se razgrnejo veje, na cesto stopi velika	A
pogledal za menihi. »Kakor da ne bi imeli že	zadosti	gospoščin!« je stresnil z glavo.»Ubogi ljudje	A
speljeval besede. »Gospoščin pa neki še ni	zadosti!	« je vpil.»V Stično pridejo menihi.	A
kopje črnega divjaka, da mi meh še zdaj ne drži	zadosti	sape in mi dušnik nadušljivo grgra bolj in bolj	A
najbrž pritožil očaku, ker pri Urhu ni opravil	zadosti.	« »Joj, kaj bo pa zdaj?«	A
o Matija!« »Da, dolgopet in rogovilast je	zadosti!	« je zavidnež zasmehoval. »Drži se, o Andrej	A
. / stran 217 . / »Ali vam nisem povedal	zadosti	razločno, do kam mi spravite to kamenje?« je	A
!« »Nič ne marajte,« ga je hči mirila, »	zadosti	ste krepelili Ogre; še drugi naj se tako izkažejo	A
Poberevino ... Pa res, saj bi Stičani, ki so že tako	zadosti	hudega jezika, sicer mislili, da mi je prav	A
torej smel trditi, da naš samostan ni več ko	zadosti	storil tudi za znanost?« »Le šole v	A
pojde križem svet vse, kar imamo. Kakomnikov je	zadosti.	Slišal sem, da tudi novomeški okrožni glavar	A
govoril drugače in se podal.« »Kaj nisem bil	zadosti	goreč na prižnici in tenkočuten v spovednici	A
šibak, čisto ženski ali otroški - lastnosti	zadosti	da se je ob njih preživljal pri dobrih ljudeh	A
Cesar jih naj le kroti, čolnarje, cest imamo	zadosti	in dobrih, nepotrebni so - kakor menihi in nune	A
pogovor, ki mu je bil prepust, da bi se bil mogel	zadosti	mešati vanj. »Gledala bom tebe, ki si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani