zadosti (301-400)

»modruj ali ne, nikdar ti ne bo vse očitno.	Zadosti	je, če si prizadevaš, da ne bi grešil.«	A
strup, glej, ti včasih prežene skrnino, samo	zadosti	ga mora biti.« »Konja pa umori.«	A
prior pobesil oči in zardel. »Cesarica je bila	zadosti	pametna, da ni verjela in da je precej ukazala	A
Čemu neki se bodeta že zdaj? Saj se bosta	zadosti,	ko se ukleneta v zakonski jarem. -Ali si mu	A
ponorčevali s hudimi Šentvidci; pa ti sami so imeli	zadosti	oster jezik in so se meniškim bajtarjem kačjepično	A
Stični.« »Bili, bili; pa so vas imeli kmalu	zadosti,	tako ste samogoltni in skopariti.«	A
odkimati bi sicer nama utegnil - zameril si se res	zadosti.	« Francè se je po večerji in molitvi	A
je Linhart odmahnil, »midva, mislim, nisva	zadosti	dolgo nosila kute, da bi znala prav presojati	A
»Pa naj bom!« »Ampak	zadosti	dolgo, zdaj že lahko stopiš v Stično in uravnaš	A
Eno malo dvojačo.	Zadosti.	« »Slabè ne bi bil daleč prišel z njo	A
»Pa Trlepova. In to je gradu	zadosti,	ker ve, da Jurko v posvete hodi k vašemu očetu	A
Francè revsknil za valptom. »Le potrpi, saj zveš	zadosti	kmalu,« se je ta zasmejal, ozrl pa ne.	A
drevje in grmovje ob cesti. Komaj se je oskrbnik	zadosti	približal s svojimi, so dijaki bušili na plano	A
frančiškovski samostan, ker so vedli, da bo samo tam	zadosti	na varnem, dokler pater prefekt ne iztoži zanj	A
Ali mu je tega bilo treba? Kakor da ni	zadosti	drugih, malopridnih in zijalastih bab, ki so	A
smehljal Slabetovi modriji. »Mislim, da bi bilo že	zadosti,	če bi graščaku poslali tako pisanje, da bi ga	A
Ko me pa tako skrbi.« »Drugih skrbi bi imela	zadosti,	če ne bi bila taka frfra.« Pljuskarico	A
beračite zmerom! Ko boste v ljubezni do nje	zadosti	močni, si jo vzamete sami!« se jih je Vrbičev	A
mi ga iščemo že dolgo let, pa ga ne najdemo	zadosti,	« se je opat smehljal. »Kjer nič ni,	A
bi drugo? Sin je le sin in tudi let ima že	zadosti.	»Saj sem mu že pisala,« je priznala dekle in	A
odločiti za zakon. Z možem bo srečna, če ji bo dal	zadosti	miru in proste volje v gospodinjstvu.Na vse	A
da bi le gledala.« »Saj bi imela opravkov	zadosti.	Vidiš, kakor pav bi se nosila iz sobe v sobo	A
jim le le prav redkokdaj in samo, kadar se je	zadosti	in prav napila in naveseljačila in ni še zgubila	A
Oblaki so se nestalno podili, kakor bi ne mogli	zadosti	nakopičiti.Sapa je postajala močnejša, klepetec	A
prihranili zamudno odkopavanje. Ko je bil izpodkop	zadosti	širok in globok in je bilo vse pripravljeno	A
vse svoje bogastvo? Ako bi bila tvoja ljubezen	zadosti	nesamoljubna in čista do tistega skritega kotička	A
domače kraje. O, če bi siromak imel vsaj vsega	zadosti,	kar mu je potrebno v onemogli betežnosti, da	A
burji, ka-li.« »Prav so storili, saj je trsja	zadosti	na Primskovem in na Debelem hribu, njiv pa res	A
mudi nakvišku, da se še namazati ne utegnejo	zadosti	in da potlej s točo cepajo na zemljo, a vsaka	A
je star in nadložen in ki ima dela in skrbi	zadosti	in preveč?« je zavidal. Kar se je spomnil, da	A
Moj je šleva. Misli, da je	zadosti,	če tlačana pretepe do krvavega in potlej vrže	A
pa boš, če bo treba udariti?« »Ali bo tale	zadosti?	« je velikan pred kolarnico pobral kratko soro	A
se je pater Fortunat čudil. »Ni jim ga bilo	zadosti,	še terjajo.Velik je, trem graščinam vkup ne	A
Ali je nismo pokopali lepo, nismo žalovali	zadosti	in molili zanjo?Smo.	A
čez glavo. Bal se je, da bo opatu zdaj zdaj	zadosti	in da bo udaril.Pa bo vsa rodovina na sramoti	A
prehudo ne bi bilo!« »Kakor bo, pokore ne bo	zadosti,	zaslužil si največje ponižanje!« »Petanovo kmetijo	A
Kdo vé, ali sta se že kaj zvadila? Obletuje jo	zadosti.	« »Samo kmalu naj skočita vkup, kmalu.«	A
je bila tolikšna, da za vse še konj ni bilo	zadosti	in da sta si jih morala izposoditi pri tlačanih	A
poslal na prežo. Nesreča bo manjša, če naši zvedó	zadosti	kmalu, da Turki gredó.« Ko so se neko jutro	A
včasih že nekaj blodila misli; zdaj bo prilike	zadosti,	da se zvadita.« Gruča okoli Kopiča se je med	A
se prežuni branili, »saj so mi že mati vsega	zadosti	dali pod zobe; tudi Bošnjaka nismo pozabili	A
hotela, zamere se je bala, véšča je strupena	zadosti.	»Trlep bi moral obesiti Turka, če se ga tisti	A
razjokale mati, Maruša in Liza. »Ali ti nisem	zadosti	branila, samoglavec?« je mati javkala.»Zdaj	A
po temi in iskali sence. Vsega hudega bo še	zadosti,	pa prav kmalu.« »Jaz rečem in pravim, da bi	A
je vedel, kaj hočejo. Plena jim še ni bilo	zadosti.	Strahovati so začeli ujete menihe, češ, kje samostan	A
zasmejali: »Saj res, Urša naj gre! Brdavsasta je	zadosti,	samo v roke ji dajte kaj trdega, pa se bo tudi	A
več rebril, kadar se kdo ženi ... »Svet že tako	zadosti	ponižuje človeka,« se je občutljivi Trlep upiral	A
čas, kaj bi bilo, če mu jih ne bi mogla dati	zadosti?	« Trlep se je spomnil Hrvatovih besed in trdo	A
Zalaznik je, babjek, kakor marsikdo, če je	zadosti	nor.« »In vi vse to gledate?« sta moža rasla	A
Povej ga!« »Grešnika ne izdam,	zadosti	je, da poznaš greh.«Repnik se ni več upiral	A
tožijo še drugi. »Kokoši in jajc jim pa tako ni	zadosti	nikoli.« »Z vami,« hodotaj roti, »smo si bratje	A
imena, kolikor ga pač ima!« Šel je, vedel je	zadosti	in sram ga je bilo, da je poslušal take zoprnosti	A
gostov. »Mogoče je vse, slabo se jim godi res	zadosti.	« »Tudi mi piščemo že prav tenko, pa se vendar	A
morje ga bogati. Tebi ostane le tlačan, če je	zadosti	neumen, da ti ne pobegne ali se ti ne upre.	A
belega meniha strmeče oči. Opat jih je videl,	zadosti	mu je bilo, večje zahvale ni potreboval in ne	A
priženi na svobodno domačijo, Trlepovina ima	zadosti	drugih starejših dedičev.« »Po tej ženitvi bi	A
kaj hujšega.« »Kakor da vojska ne bi bila že	zadosti	veliko zlo!« »Hrvaški hodotaji lazijo po deželi	A
tudi te izdaje te ne bo sram, malopriden si	zadosti!	Ena izdaja več ali manj, kaj je to tebi?	A
zaradi te zveze, ki se mi po neumnem ni zdela	zadosti	imenitna in Štepičevih vredna. Če ga samostan	A
nimata dobre letine.« »I, saj ste trdni, še	zadosti	vam bo vsega.« »Zadosti bo, ko dobim z lopato	A
saj ste trdni, še zadosti vam bo vsega.« »	Zadosti	bo, ko dobim z lopato po trebuhu, sicer pa velja	A
podnevi in ponoči, ne vedo, kdaj je molitve	zadosti,	naj bo: za to so, menihi so; le ti nikar ne	A
Turka lotiti ne znajo in vojščakov ne strahujejo	zadosti.	« »Hoj, glej ga, Turjačanovega bernjavsa!« se	A
lahko daje takile gosposki sneti, če je neumen	zadosti.	« »Da te bés opali ‒ zakaj delaš kaliž?« je Komar	A
»Pretepal si cesarskega vojščaka! To je	zadosti,	da te obesijo ali vsaj vzemo v vojščake.« »Svobodnja	A
fantje, ampak tudi mladi možje, kateri niso imeli	zadosti	zemlje, so morali iti na vojsko.To je zadelo	A
ako ne plačaš, ti bo vse prodano! Fanta sta že	zadosti	velika, da si moreta kaj zaslužiti; ni jima	A
jih noče vzeti, rekoč: »Gospod, možem ste	zadosti	plačali, ker so vam pomagali; jaz nisem nič	A
dobrote, kar mi jih storite, ne bom mogel nikoli	zadosti	zahvaliti.Tovariš se mi je zelo smilil; mislil	A
hvaležno srce, kar je v tvoji nevarni bolezni	zadosti	pokazal.« Zelo sta bila oba vesela,	A
bom dala za taka dobra dela ali kako se bom	zadosti	hvaležno izkazala? Bog vam vse to poplačaj,	A
»O dobra gospa Kordula,« odgovori Francoz, »	zadosti	sem plačan, ko vidim vas in vašega sina tako	A
oče,« je rekla mati Kordula, »kako vam moreva	zadosti	hvaležna biti, kako dobrote povrniti?Bog naj	A
kako se jim je godilo. Nikoli se niso mogli	zadosti	zgovoriti.Vsem skupaj je Bog danes novo veselje	A
Žlahtna gospa, moja dobrotnica, ne morem se vam	zadosti	zahvaliti za tolike dobrote, ki ste mi jih storili	A
bodi, saj te nihče ne vidi; denarjev imaš zdaj	zadosti,	dokler boš živ.Zvedeti pa se ne more, ker živ	A
Zdaj pa še mene hočeš zmotiti in zapeljati? Ni	zadosti,	da si sam hudoben, še druge zapeljuješ.Daj nazaj	A
nobenega silil in ne branil; pametna in poučena je	zadosti,	da bo vedela prav izbrati.Če največjega berača	A
vam izkazuje usmiljeni Bog.« Ko sta na skali	zadosti	počivala, začneta naprej plavati.General plava	A
pojde nazaj v svojo domačo deželo. Kdo si more	zadosti	misliti Svetinovo veselje, ki ga je zdaj občutil	A
začofotalo in koj spet utihnilo. Presukani ni	zadosti	naglo obstal.Se je preveč živo ukvarjal z mislijo	A
To ženica pomisli in vpraša: »Ali ne bi bilo	zadosti	eno pišče?« »Naj jih bo dvoje,« pravi gospa	A
navadna njena vprašanja odgovarjal, niso bili	zadosti	dolgi niti povoljni.In vendar je bil dovolj	A
in pobirati vse ena pred drugo. Ko se Barbi	zadosti	zdi, odloži pehar na lino, povzdigne svoj suhi	A
kupčevat. Kar ste ondukaj na mizo vrgli, to ni	zadosti.	Človek ima tudi svoje večje potrebščine, čeprav	A
shodil in skvedral.« »No, jaz menim, da imam	zadosti	dobrega čevljarja, če sva z Bogom pobogala se	A
Vrag! . / . / stran 69 . / Dve pedi globoko,	zadosti	je, kaj bi zmrzoval!« zagodrnja kopač, izvleče	A
et excrutior. Precej teh besedí sem imel	zadosti.	Zdelo se mi je, da so záme in náme narejene.	A
odgovoril. Sicer pa sva se že o tej reči, menim,	zadosti	zmenila, zato nikar ne govoriva o njem.Imam	A
mogel živeti. Čez pet let pak je bila deklica	zadosti	stara, da se je lahko sama odločila.Tako je	A
teku. »Bo, bo,« tako se je jezila starka, »	zadosti!	Imel bo zadosti; več ko gospodar bo imel!	A
tako se je jezila starka, »zadosti! Imel bo	zadosti;	več ko gospodar bo imel!Kadar bom jaz peté stegnila	A
»In zakaj mi ne morete? Ali nisem	zadosti	star?Ali mar me imate še vedno za otroka?«	A
nikar ne jokajte zavoljo mojega očeta, zakaj	zadosti	bo star, kadar bom jaz na lastnih petah stal	A
ti je bilo odločeno, da se ne vrneš iz boja.	Zadosti	dolgo si živel, naredi drugemu prostor.Ko bi	A
Simonu Grniščaku vendar preveč. To je bilo	zadosti	jasno izpovedano, da ga ne mara.Žalosten pobesi	A
hlapec Ožbe je ob tla bil s peto na dvoru in	zadosti	razločno godrnjal: »Ta pokveka ni za drugo kakor	A
obetal?« vzkipi ona. »Mar ti ni moja ljubezen	zadosti,	Vida?Zakaj hočeš, da bi jaz svoje življenje	A
Ti si že mož, ti! Kaj maraš, ker imaš vsega	zadosti.	«Ali pokazal ni nikoli, da mu to dobro dé; modro	A
treba vam toliko trpeti, storili ste že zase	zadosti.	« »Res je tako!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani