»Potlej gre za par let v Ljubljano, in ko se vrne, se bom še jaz kaj od njega naučil.« Tone je razlagal, da mizar na kmetih ne more biti samo mizar, ker nima vedno zadosti mizarskega dela; da mora tudi kmetovati, in kako prijetna je taka sprememba; zdaj dela pod streho, zdaj pod milim nebom, in kolik prihranek, če ni treba kupovati vsega živeža. Tako je šel Francek od hiše, sicer ne daleč, a vendar so stopile Rozalki solze v oči, ko sta se prvo jutro ločila.