vroče (601-700)

velikih belih zob. Dasi je sonce bilo prav	vroče,	sedela je ženska vendar že dolgo na mestu in	A
davno že drugemu, in sicer ‒ zastonj. Idealu	vroče	ljubezni vrednega moštva, katerega je nekdaj	A
jo ... še zmerom ljubi? Postane na potu in	vroče	mu pride.V samospoznanju je prišel korak dalje	A
ko so pritekle po lepem bledem licu bleščeče,	vroče	solze, oznanjevalke nečesa neizrekljivega, prišle	A
‒ ne kakovih takih pomislekov, nego ‒ polno	vroče	ljubezni in večne zvestobe.In kar je pisal,	A
mogoče bilo kasneje, da so se vse te tisočere	vroče	prostovoljne prisege in obljube večne zvestobe	A
hiperboličnim ognjenim izrazom in zatrjevanjem	vroče	ljubezni, kakršnih je Tirtljevo pismo polno	A
Kdo si?« Jerebici jame	vroče	prihajati.Kakor bi mignil, je pijane Krakovčane	A
po vrabulji.« . / . / stran 71 . / Črtku je	vroče	prihajalo.Čeravno je bil že star, daviti ga	A
oči, mrzel pot ga oblije; zdaj ledeno, zdaj	vroče	mu prihaja.Naposlednjič odjenja ciganova pest	A
je mogoče, še bolj ljubiti, nego te ljubi to	vroče	srce; tvoja skrb kako, samo moje ljubo dete	A
lep, meni vrsten, govoril je, kakor je moje	vroče	srce hrepenelo in kakor še nikdo z menoj ni	A
je Marko prignal svoj trop na Reber, že obema	vroče.	Rozalka se je spomnila skrbi polnega popoldneva	A
z Volkunom pod češnjo in obema je bilo hudo	vroče.	Po stezi je prišel belo oblečen angel; zlato	A
pritekla h kočam. Preobleči se je morala, piti	vroče	mleko, da se ne prehladi, in ožet natrst zoper	A
No, saj gre,« ga je pohvalil Tomaž. »Skoraj	vroče	mi je, tako je nagajal, mrha.Primi ga, da grem	A
prijazno in pogladila hčerko po temenu. »In	vroče	ti je?« Zardelega njenega lica ni mogla videti	A
seveda nista, kaj jima ta še prinese. ‒ ‒ ‒	Vroče	sonce je pripekalo drugega dopoldne v širno	A
z dobrovoljnim smehom ter ji ponudil sedež.	Vroče	je bilo, a vendar ne vemo, je li junijevo sonce	A
Vodil jo je mlad oficir. »Gospodom je tudi	vroče!	« dejala je glasno in mahala s pahljačo. »O,	A
deje ona šegavo ter mu pogleda od strani v	vroče	lice. »Res, da ne,« hiti doktor, »tudi nisem	A
drevja in hladna večerna sapa mu je pihala v	vroče	lice.Nebo je bilo jasno in mesec, ki je stal	A
nego danes. Stopil je k oknu ter pritisnil	vroče	čelo na steklo.Na oknu v kozarcu vode pa so	A
nekdanje bolečine, vse želje in strasti prve	vroče	ljubezni. Zdaj ni bila več deklica, zdaj je	A
a tudi tu je ni! V tem trenutku mu je jelo	vroče	postajati, dasiravno so bila okna na stežaj	A
Jezno je razpela svojo pahljačo in si hladila	vroče	lice; a takoj je hotela mimo njega smukniti	A
pristavi notar, otirajoč si pot s čela. »Tebi je	vroče,	Valentin,« deje adjunkt, »dovoli da spremljam	A
končnem urnem plesanju in si je venomer pahljala	vroče	lice. »Težko sem vas že čakala!« izpregov	A
ozabiti. . / . / stran 19 . / III Spolnile so se	vroče	želje, spet zrejo srečne te oči; pa kaj ni čisto	A
sopihal pod mizo, naj leže v kot pod klop.	Vroče	je bilo vsem. Slikar pri vstopu v lopo vljudno	A
ter vprašal: »Kaj ti je, Olga?« »O, nič, nič;	vroče,	tako zaduhlo je tukaj!« »Pa pojdiva ven!« reče	A
tam in težka sapa, ki mu je dvigala prsi, in	vroče,	potno lice pričalo je o silni razburjenosti	A
namenil, sklicati vso družbo. »Kako ti je	vroče,	Veronika,« reče teta, »saj ti vedno pravim,	A
zakašljal malo ter v stran gledaje dejal: »	Vroče	je, vroče!«In potem je zopet zakašljal.	A
zakašljal malo ter v stran gledaje dejal: »Vroče je,	vroče!	«In potem je zopet zakašljal.	A
« tedaj je zaihtela tako globoko iz srca in	vroče	solze so kapale na mehko roko stari teti. Tej	A
drugemu, pod svoj nos. . / . / stran 120 . / »	Vroče	je!« reče zopet čez nekoliko časa, v katerem	A
nakladali ravno pokošeno seno, gorsko trdino;	vroče	sonce je pripekalo, duh sena pa je polnil zrak	A
Ali gremo malo po polju?« vprašal je ženin. »	Vroče	je,« menila je Brnotovka. »Kaj boste hodili	A
slovanstva jim je ostalo samo ime, in nekdanje	vroče	slovansko rodoljubje se je obrnilo v črt do	A
biti materin jezik slovenski. Krvavelo je očetu	vroče	madžarsko srce; ali ustanova je bila bogata	A
bila tedaj vsakdanja navada. Zelo mi je bilo	vroče	in naglo sem skočil v valove ‒ več se ne vem	A
Sredi jase je obstal.	Vroče	mu je bilo in v glavi mu je butalo. Noč je bila	A
postovka. Vola sta se potila in tudi očetu je bilo	vroče.	Lovrač pa je držal drevo kot igračo.	A
»Koga pa drugega?« »	Vroče	ti je, Marijanica, hočeš požirek slivovke?«	A
Odprla je okno. Tako čudno	vroče	ji je prihajalo, v glavi ji je razbijalo.Zdaj	A
utriplje in kljuje, jeza, maščevanje, vse, vse... Kar	vroče	mi je. Včeraj sem bil v mestu in povedal sem	A
polno cajno. . / . / stran 154 . / »Tako mi je	vroče,	« je sedla na tnalo pred hišo.Pot jo je curkoma	A
rada huda, pa nikoli prav zares. »Prebito je	vroče!	« jo je ogovarjal, ko se je jela motati pred	A
Bogatajevi hiši mu je nenadoma postalo tesnó in	vroče.	Doma je sonce božalo, tu pa je žgalo in utrujalo	A
bil in sedaj sem domov namenjen. Prepleto je	vroče!	« je skoraj jecljal in sam ni vedel, kdaj je	A
razbrati misli in tudi vročine ne udušiti. »	Vroče	pa je že tako, da se trava kar smodi!« ga je	A
»Kaj ti je?« »Nič, nekoliko truden sem pa	vroče	je,« ji je trudno odgovoril. Tudi Agati se je	A
. / stran 85 . / Tisti dan je bilo od sile	vroče,	da sta se vola kar opotekala; če se je vrana	A
prinesel steklenico in stopil k zidarjem. »Fantje,	vroče	vam je, poplaknite si usta.Ni le beton žejen	A
»Bog daj, Bog daj!	Vroče	je!« se je hlinil Bogataj in se usedel zraven	A
domač in kot da so vsi težko čakali nanj. »	Vroče,	vroče!« se je muzal Bajželj, da bi prikril strah	A
in kot da so vsi težko čakali nanj. »Vroče,	vroče!	« se je muzal Bajželj, da bi prikril strah, ki	A
je skrb še močneje oglasila. Bajžlju je bilo	vroče,	kar kuhalo ga je, takoj nato ga je že spreletaval	A
Nato so se peljali skozi smrekov gozd.	Vroče	je že bilo in senca je kar prijetno dela. Ob	A
neprijetna. Bogataj si je brisal čelo, čudno	vroče	mu je bilo, čutil pa se ni prav nič slabega	A
ni spočela kamenina planeta ‒ tako hladne in	vroče	so se oči spajale s soncem, da se je topil smeh	A
Prišla si in mehko svojo ročico mi pokladaš na	vroče	čelo.O položi mi jo sem na srce, še bolj vroče	A
vroče čelo. O položi mi jo sem na srce, še bolj	vroče	mi je srce od ljubezni do tebe.Kaj me gledaš	A
najgršim grehom tega sveta in vendar - srečno!	Vroče	solze mu ustavi novo čudo kresne noči: oživljena	A
kmet iste pravice kakor največji gospod. Te	vroče	simpatije so si Francozi tudi pošteno zaslužili	A
svojo slovensko domovino si je bil ohranil tako	vroče	srce, da se je mogel kosati z njim v tej prevažni	A
prav po sredi bilo je mirno, niti mrzlo niti	vroče.	Marko gre po sredi vrat in stopi v strašno temno	A
milo jokali in zdihovali, da so oblile dečka	vroče	solze.Ko ga ljudje zagledajo, nehajo, kakor	A
kmalu do močnic?« je vprašala. »Oj, meni je tako	vroče!	« »Potrpi, Tinka!« ji je odgovorila Jerica.	A
ne boj se, Tinka,« je odvrnila. »Veš, samo	vroče	mi je ...Kam neki se je skril Kekec?	A
‒ In prestrašil se je Kekec, da mu je kar	vroče	postalo. Domislil se je matere in dolge šibe	A
šel mimo mize proti ognjišču. Kekcu je postalo	vroče	ob misli, da zdajle divji mož zasači spečo Tinko	A
ušesom, ko je gledal za njimi, in postajalo mu je	vroče.	‒ »Kako naj jih pasem, ko pa bežé kakor blisk	A
solze so mu pričele teči preko lica, debele,	vroče	solze ... Bedanec ga je sunil z nogo in je zatulil	A
vso silo so mu hotele privreti iz oči debele,	vroče	solze in Kekec jih je komaj zadrževal. Iz te	A
tekle solze po njenem rdečem licu in so bile	vroče	in pekoče.‒ »Oj, mucika!« je govorila Tinka	A
stopil k okencu. Tam je stisnil k steklu svoje	vroče	lice in v srcu ga je bolelo vedno bolj.Čutil	A
Kekec se je plazil za njim, da mu je bilo že kar	vroče.	Zajavkal je že tu pa tam, ker so ga pričele	A
mrazu je čutila, da so ji pričele potne srage	vroče	lezti po licih.Sram jo je postalo same sebe	A
V pošvedranih delavskih čevljih. Bilo mu je	vroče.	Ves se je potil.	A
jutranjih urah 29. junija 1942 je bilo kar precej	vroče.	Vsa agrarna komisija je bila na kolesih.	A
na sestankih. Tinetu pa še za mar ni bilo za	vroče	ženske poglede.Iz Ljubljane je prišel precej	A
jedel je kot zgaran gozdni delavec. 25. julij.	Vroče	je bilo.Sonce je žgalo z vso močjo.	A
smo se zopet spominjali vseh padlih tovarišev,	vroče	poletne ofenzive, dolgih pohodov, uspehov in	A
doline in velikega dela Notranjske. Sledilo je	vroče	poletje.Spominjal sem se, kako so proti koncu	A
smo se umaknili. Tudi na desnem krilu je bilo	vroče.	Na položaj se je priplazil Dakijev kurir in mi	A
zaguljene kraje, je vedno borba in hudičevo	vroče.	Blagor gubčevcem, dobro se jim godi na Trebelnem	A
smo mimo hriba Lisec proti Selom- Šumberk.	Vroče	je bilo tako, da je kar teklo od nas.Poredkoma	A
še ni vsega konec in naj vzdrži. Postaja mu	vroče.	Ulegel se je ob plot.	A
Kolena so se mi zašibila in v glavi mi je postalo	vroče.	Kaj ga neki lomijo v štabu?	A
je bila skoraj dve in pol ure diskusija. Kar	vroče	mi je postalo, toliko vprašanj so mi postavljali	A
na uho: »K meni v sobo pridi, bom sama.« Kar	vroče	mi je postalo.V temi so se ji oči svetile kot	A
pojdi, jaz pa grem še malo na vrt, ker mi je	vroče.	« Pogledal sem ga.	A
kakšen komisar pride v komoro, kadar je posebno	vroče	in soparno. Oče, ko bo konec vojne, bom prijahal	A
Ves teden sta hodila iz naselja v naravo in se	vroče	ljubila. Tončka je oprezovala za njima, ko sta	A
posedal v sobi in jo opazoval pri pisanju. Kar	vroče	mu je postalo, ko jo je gledal.Njene gibčne	A
Ivan jo je pogledal. Postalo mu je	vroče.	Nagnil se je naprej in jo pogladil po laseh.	A
plesa Dana in prisedla k Marku. Ker je bilo	vroče,	so odprli okno in se veselo pogovarjali. Prišel	A
mater božjo . /\ .. stran 106 . \/ in dolgo	vroče	molila.V svoji notranjosti je bila globoko prepričan	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani