Vroče je!« se je hlinil Bogataj in se usedel zraven Agate, kot bi bil neznansko domač in kot da so vsi težko čakali nanj. »Vroče, vroče!« se je muzal Bajželj, da bi prikril strah, ki ga je grizel v duši. Agata je prenehala z branjem, zabolelo jo je, kadar je le za trenutek pogledala na mater, ki je težko sopla, ali na očeta, ki si je grizel ustnice, begal z očmi in grbančil celo.