vroče (401-500)

Nato sta umolknila. Jaz dolgo nisem zaspal in	vroče	mi je bilo po vsem telesu. ”Kje je tisto	A
mati je gladila in spravljala moje perilo.	Vroče	in zatohlo je bilo v izbi. ”Naj bi šel rajši	A
Malo mi je do tega razgleda. Prišel sem v to	vroče,	meni tako dolgočasno mesto, da bi videl morje	A
se mi je že zdelo, da vidim posamezne obraze,	vroče,	zardele, obžarjene od sonca in od mladosti.	A
sem se mahoma iztreznil, govoril sem hitro in	vroče,	a vse besede so bile pretehtane na fini tehtnici	A
tako sva slišala razgovor; kakor od daleč; tudi	vroče	znamenje na mojem licu je ugasnilo. V temnem	A
rame in nagnil se je k meni Marijin obraz.	Vroče	so bile njene oči in njene ustnice so se tresle	A
vrnil podvostročene, temveč se je prijel za	vroče	lice ter jecal jokavo: ”Kaj pa sem ti storil	A
je napotilo z lenimi koraki proti klopi. »	Vroče	je!« Na klopi je sedelo starejše dekle in je	A
Pomisli, Nina: dasi so vztrepetavale tvoje	vroče	ustnice in dasi se je zganila časih tvoja tenka	A
je bila Francka samo z rjuho, pa ji je bilo	vroče	in pot ji je tekel od čela dol po licih in je	A
ji je bila nagnila za vrat, v lica ji je bilo	vroče	in pod pazduho je čutila mokroto.”Pri malinu	A
nalahko k sebi, tako da se je dotikalo njeno	vroče	lice njegove rame.Njegov glas je bil mehak,	A
Ali zunaj je bil gorak poleten dan in sredi	vroče	tišine se ni zgenil niti list. Komaj so se	A
velika, da se maje od leve na desno. Misli, prej	vroče	in razbegane, so legle utrujene.”Kako daleč	A
postaje, kjer je stala Francka ob oknu in tiščala	vroče	čelo v dlani ... Otroci so spali, gospod je bil	A
poljubil na ustnice; njegove ustnice so bile	vroče	in ko je začutila brke na licih, jo je izpreletelo	A
jo je izpreletelo po životu od blaženosti ...	Vroče	ji je bilo, žile so ji bile v sencih, da jih	A
skoro, da je imel že otroka: Francki je bilo	vroče	v obraz, verjela ni ničesar, ali grenko ji je	A
pomikala procesija, Lojze je bil ves nestrpen,	vroče	mu je bilo in gledal je tja, kjer se je sklanjal	A
rdečice, ustnice so bile suhe, razpokane in	vroče;	težka, smrdeča sapa mu je prihajala iz ust	A
se je k njej, jecal je nerazumljive besede in	vroče	ustnice so se doteknile ustnic, oba trepetajoča	A
je bila že v globoki senci. Lojzetu je bilo	vroče	in omamilo ga je vino, ki ga ni bil navajen	A
ustnice, ki so bile suhe in razpokane, ožgane od	vroče	sape ... ”Deni mi to stran, Lojze!“ Tipala	A
so se oklepale mojih? Te ustnice, te rdeče,	vroče	- ali so govorile resnico, kadar so gorele na	A
pa je tako polno tisto srce, da prekipevajo	vroče	kaplje in skele v očeh?...	A
kakor težek plašč. Stiskalo ji je srce trdo in	vroče	in roké so se ji tresle. ”Resnično, jaz nisem	A
se je tresel, v čelo in v lica pa mu je bilo	vroče.	Kakor v mrzlici se je prikazala vsa preteklost	A
malo v stran, da ne bodo kapale na moj obraz	vroče	kaplje z vašega čela!...“	A
robovih, da se je prikazovalo živo meso; in	vroče	znojne kaplje, pomešane s krvjó, so padale na	A
Saj ni res! Saj je le pusta blodnja, saj so le	vroče	sanje!“ se je branil v svoji grozi. ”Nikakor	A
vzdihuje v spanju ... Preveč si jo odela, saj je	vroče	v sobi!“ Mati je pogladila Anko po čelu;	A
Anka je molčala; naslonila je svoje lice ob	vroče	lice otrokovo; zibala ga je narahlo, da bi ga	A
in vsesali so se naposled v te pol odprte,	vroče,	napete ustnice, pili so do pijanosti ter zdrknili	A
ji je roke na rame; njegove roke so bile vse	vroče	in vroč je bil njegov pogled. ”Ko sem te	A
zemlji v obraz, da so ga oškropile sive kaplje,	vroče	solze. »Ti prokleta!	A
nepridnost in lahkovernost, ihtel je zmerom bolj in	vroče	solze so mu tekle po licih. »Kaj si	A
čitati. Hodil je po sobi; v sencih mu je bilo	vroče,	in glava ga je bolela.Napósled se je razpravil	A
dišečih rožah, ki so ti jih sipale na pot moje	vroče	misli ...Kaj se ne smeješ?“	A
gorka, razposajena ljubeznivost. Mraku je bila	vroče	in tresel se je od ljubezni in razkošja.	A
gledali za nama, in sram me je bilo, da mi je bilo	vroče	v licih.Čez četrt ure mi je prišlo na misel	A
ni gripa?“ Lahko si mislite, da mi je bilo	vroče.	Zdravnik, če še tako zaupa vase in na svoje znanje	A
polno laži. In tem maskam je pričelo postajati	vroče	in neprijetno.Čutili so že takoj v začetku,	A
več sama neprijaznost, temveč bilo je očitno,	vroče,	zlobno sovraštvo, ki ni imelo samo enega cilja	A
”Odkod ti?“ Takrat je temno in	vroče	zardela in oči so se ji zasolzile. Pogledala	A
tvojih vrstnic! In kadar se naplešete in vam bo	vroče	pri srcu - zavetij in zatišij je dovolj!Res	A
se jih; njene pa so me bolele, kakor da bi mi	vroče	padale na srce. ”Vse povej!“	A
... ali je morda ...“ In na čelo so mu stopile	vroče	kaplje. ”Ali take so vaše besede!“ je govoril	A
”Vino ne tekne človeku poleti!“ ”	Vroče	je, res!“ In so šli, vsak po svojih žalostnih	A
šepetale na tihem in si hladile s pahljačami	vroče	obraze; dacarka pa je izgovorila glasno, da	A
počasneje in ozirati se okrog sebe. Prihajalo mu je	vroče.	Neka čudna vznemirjenost se mu je polastila vseh	A
bil, v dolgo suknjo zapet, dasi je bilo v izbi	vroče	kakor v peči; na glavi je imel črno zimsko kučmo	A
Pil je tako hlastno, da si je spalil ustnice.	Vroče	vino se mu je razlilo po žilah, planilo mu je	A
in molitvi cele noči, videl nisem njih tihe,	vroče	materinske ljubezni, s katero so spremljali	A
tako polno je bilo njih srce težkih skrbij in	vroče	ljubezni. Ozrli so se sedaj pa sedaj nazaj,	A
”In lepo.“ ”Svetlo in	vroče,	da ne morem gledati vanj ...Kaj niste nikdar videli	A
zemljo tvoj zlati voz... Zavzdihnil je trudno,	vroče	kaplje so mu lile po obrazu, mokre so bile razgaljene	A
STAREC	Vroče	poletje je bilo.Pokošeni bregovi, bukov gozdič	A
trenotku je začutil, da je truden in da mu je	vroče.	”Zdaj mi je petintrideset let, pa sem živel	A
vedel, kaj da bi bilo ”tisto“. Nenadoma pa me je	vroče	prešinilo, zablisnilo se je v spominu in ves	A
Takrat me je spreletel mraz, dasi je bilo	vroče	v kuhinji. ”Zakaj niste?“	A
takem času, torej je danes kaj posebnega. ”	Vroče	je, vroče, gospod Smuk!“ govorí počasi ter si	A
času, torej je danes kaj posebnega. ”Vroče je,	vroče,	gospod Smuk!“ govorí počasi ter si prisíljeno	A
lica in delo mu je dobro, hipoma so se umirile	vroče	misli. »Zavij se, Tinica, stisni se	A
klečim pred živo žensko, žive ljubezni vredno.	Vroče	je vzkipelo v meni, spreletelo me je, kakor	A
ljubezni? Tja se povrnem; vesele pesmi so tam,	vroče	in sočne!...	A
gledale nekoliko megleno in v lica mu je bilo	vroče.	Gospodinja - starikava, drobna ženska, njegova	A
Berta ni imela več dela; nastopilo je bilo	vroče	poletje.Kar je bilo v stanovanju denarja vrednega	A
gleda na cesto in ne reče nič. Stražniku je	vroče	od dolge poti, od srda in skrbi ...In zdaj si	A
drobne krvave kaplje od mezinca, padale so drobne	vroče	kaplje iz oči ... Ozrla se je na vozé z otroškim	A
stran 134. . / bile že tenke in vse opaljene od	vroče	sape, glava je bila sklonjena; oblačila se je	A
bile nerodne in so se spotikale ob krtinah. »	Vroče	je, Bog vedi!« je izpregovoril on in sram ga	A
besed; v glavi mu je bilo topo in trudno. »	Vroče	je!« Njene ustnice so bile odprte, da	A
svetili drobni ostri zobje. Oči so bile suhe in	vroče	kakor nebo nad njima. Tam je bila mehka	A
vejevju. Tam daleč v mraku, tam so še žive in	vroče;	kmalu bodo ležale v spominu, kakor velo listje	A
ter mu je pogledala od blizu v oči, da ga je	vroče	pobožal dih njenih lic. ”Hvaležna sem ti	A
Čemu jokaš?“	Vroče	se mi je bilo izlilo iz oči in mi je žgalo na	A
nasitila in napojila in da mi je že sijalo v obraz	vroče	opoldansko sonce, ko sem vstal. Omamljen	A
meglà brez oblik, in tako je izginilo sonce.	Vroče	je bilo še zmerom in soparno; okna so bila odprta	A
poljubila, so se tudi solze poljubile s solzami,	vroče	so tekle obema po licih. Tako sta se poslovila	A
Zaspali pa nista, ko je Hanca upihnila svečo. ”	Vroče	mi je, Hanca, pri srcu pa mi je mraz!“ je rekla	A
neopravičenost mojega početja ... Postajalo mi je	vroče	in tesno, ali branil sem se s poslednjimi močmi	A
ustnice tiho smehljajoče ... Ali je kipelo iz srca	vroče	in koprneče, ali je jecljalo, ihtelo in trepetalo	A
položil klobuk na bližnji stol, ker mu je bilo	vroče;	in takrat sem videl, da se mu dela pleša nad	A
travi, kadar počijem.“ Butara je tiščala in	vroče	mu je bilo v glavi, žive so bile misli.”Kos	A
temi!“ Hladno je bilo v izbi, Petru pa je bilo	vroče,	obrisal si je z rjuho čelo in lica. ”Zaspati	A
rokava, ki je bil tako tenak, da je čutil toploto	vroče	polti. ”Glej, vina sem ti prinesla, Peter	A
rokave, ki so tako prozorni, da bi čutil toploto	vroče	polti ...“ Peter mu je pogledal v obraz.	A
in sta ga položila na kamenje, ki je bilo vse	vroče	v opoldanskem soncu.Šimen je zavzdihnil in komaj	A
zubelj hlasta okrog in okrog. Herbartu postaja	vroče,	izhoda išče, skuša zakričati, toda glas mu ne	A
»He, krvi ... za naša sveta tla ... Krvi	vroče,	očrnele ... Umri!« Azijat za Azijatom se zvrača	A
vsiliti kvarte in začel mešati. Anica je prinesla	vroče	vino na ustnice in pila z veliko slastjo, zlasti	A
dan se je mučila odslej. Zaglobila se je v	vroče	premišljevanje mučeniških življenj.Ali v sredi	A
saj ste vsi mokri od potu, k ognju sedite, pa	vroče	pijte, vroče.« Neža je nalivala Anici	A
mokri od potu, k ognju sedite, pa vroče pijte,	vroče.	« Neža je nalivala Anici mleka in kave	A
onima največ pravice in je onima dvema nalivala	vroče	črne kave ter jima jo mešala z žganjem; bila	A
je mogla domisliti na njo. Postajalo ji je	vroče,	in Anica je opazila njeno zmedo: »Kaj	A
je natočil kmet, češ, da je do trga presneto	vroče,	naj le pije in je. V tem sta zagnala	A
Vikar ni odgovoril. Zavrelo mu je	vroče	v obraz in oči in je videl kakor na dlani: dijakon	A
podložniki in mojim uradnikom.« Župniku je udarilo	vroče	v lice.Mimo grofovega obraza je strmel v sliko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani