Po dolgem korakanju dospe v črno cerkev. V cerkvi je stalo vse polno bledih, v črno oblečenih ljudi obojega spola, ki so tako milo jokali in zdihovali, da so oblile dečka vroče solze. Ko ga ljudje zagledajo, nehajo, kakor bi trenil, plakati in ječati, popadajo na kolena in zavpijejo s povzdignjenim glasom: ‚Večna ti hvala, usmiljeni Bog, da si nam poslal odrešenika.’