nova beseda iz Slovenije

Janez Jalen: Ovčar Marko, poved v sobesedilu:

Ančka in Rozalka sta se prestopavali vsaka po svoji srdi*, se priklanjali k zemlji, pobirali kamenje, katerega so ob nakladanju detelje iz rodovitne prsti izgreble grablje, ga metali v trugo, ki sta jo zdaj Ančka zdaj Rozalka pehali s sabo vštric po razoru, in odnašali v njej, vsaka za eno uho, nabrano kamenje na posekane ozare. Govorili sta samo najpotrebnejše, obračali se pa tako urno, da je bilo kljub jutranjemu hladu do takrat, ko je Marko prignal svoj trop na Reber, že obema vroče. Rozalka se je spomnila skrbi polnega popoldneva na cvetno nedeljo in se je razveselila: * leha, ogon »Ančka!« Ančka je globoko sklonjena hitela pobirati kamenje in je skušala prikriti Rozalki obraz.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA