vroče (301-400)

Hvala, ne bi,« je odvrnil Tine. »Kadar je tako	vroče,	mi vino ne gre.Ga bom kdaj drugič, na vaše zdravje	A
Še nikoli ga ni videla.	Vroče	jo je spreletelo, potem ji je vse zaplesalo	A
je deček pogodil njene težke misli in njene	vroče	želje, ki so se kljub brezupju dvigale v njenem	A
neskončno usmiljenje in na lici so mu pripolzele	vroče	solze sočutja.Vse bi storil, samo da bi se njena	A
Lovreku je od sreče in zadovoljstva postalo kar	vroče.	»Tako dobri ste z menoj, gospod učitelj	A
smel spet vrtnariti na svojem ljubem vrtu ...?	Vroče	solze so pritekle po dečkovem licu, a odslej	A
samoten in brez življenja. Lovreku je bilo	vroče,	zato se je nameril naravnost v senco srednje	A
pognali k varuhu, da je zgrabil njegovo roko in jo	vroče	poljubil. »Beži, beži, Lovrek!« se je	A
samozavestno krmarilo čoln svoje in njegove sreče, in	vroče	poljubil njeno roko. Vida je od sreče	A
Ovila se ga je krog vrátú in pritisnila svoje	vroče,	potno lice na njegovo. ”Ali nisi videla tam	A
senca. Hanca se je napotila proti domu, oči	vroče	in bolne od solza, v srcu sram in težko bridkost	A
obriši se vendar, nerodnež ti!“ ”A grozno je	vroče,	Stanka!“ vzdihne Peter in si otare čelo in obraz	A
gospodinjo iz dijaških let. Vrh tega je bilo v mestu	vroče,	da mi je tekel znoj po vsem telesu in utrujene	A
je bilo. Jan je legel oblečen na posteljo;	vroče	mu je bilo, tiščal je robec na usta, ker ga	A
sedel za mizo in da bi ne bilo te dolge, bele,	vroče	ceste. Ko je ugledal hišo, belo in visoko	A
odprtih očeh se je svetil čuden ogenj in njene	vroče,	suhe ustnice so pokale, kakor od nevidnega plamena	A
že truden; hrbet se mu je krivil globoko in	vroče	mu je bilo.Snežinke so mu padale na obraz in	A
hotela okreniti glavo, ker je bilo vzglavje	vroče	in mokro od potú, ali tudi glava je obležala	A
na belo samoto; od nikoder luči, ne glasu.	Vroče	ji je bilo; vzduh se ji je zdel težak, razpaljen	A
belem dnevu!“ Popotnik je začutil na licih	vroče	roke in je odprl oči. ”Daj, hlapec,“ je zaklical	A
debele potne kaplje na čelu. Rekel je, da mu je	vroče,	pa je šklepetal z zobmi. Ko sva se pred krčmo	A
je bil polumrak, pa vendar je bilo zatohlo in	vroče,	kakor more biti samo v tistih dunajskih predmestnih	A
odprte nastežaj, je bilo v sobi zmerom bolj	vroče	in zatohlo.Nekaj čisto novega, mučnega, grdega	A
neokretno, pol z ustnicami, pol z zobmí. Vse	vroče	in suhe so bile njegove ustnice in začutila	A
začutila sem, da so bile tudi moje ustnice že vse	vroče	in suhe ... ”Ti, tam bova živela kakor v nebesih	A
raztrgal beli robec in mi je zavezal prst. Rjave in	vroče	so bile njegove roke; gledala sem na njegove	A
sklonil še nižje in tako sladko mi je bilo in tako	vroče.	Pogledala sem -- in glej, tam sta jezdila, tam	A
Ozrla sem se v stran, v lica pa mi je bilo	vroče	...Nekdo je sedel v vozu ob moji strani, velik	A
korakom. Vrgla sem odejo raz sebe; bilo mi je	vroče	in srce je bilo nemirno, kakor v bridkosti,	A
bukovje visoko tam ...“ Vse telo mi je spreletelo	vroče,	silno koprnenje. ”Ne sama!	A
ganjarnice in bljuje ob oglu ... Komaj mu je bilo čelo	vroče	od vina, ga je obsenčila tista jokava, neizrečeno	A
GOSPODIČNA KAJ�N Sedel sem po kosilu pri oknu.	Vroče	julijsko sonce je žgalo s tako silo, kakor bi	A
seboj in srce se mu je stisnilo, vzdignilo se	vroče	proti grlu.Njeno čelo je bilo vsekriž kakor	A
sestrami, pogovarja se z njimi v vetru, sanja lepe	vroče	sanje pod poletnim soncem.Nekoč je prišel Lenart	A
zoprno po vsem životu, čeprav je bilo na nebu	vroče	sonce.V mislih je gledal razbojnike, napol pijane	A
...“ Županu postaja zmerom bolj	vroče	in robec je od potu čisto premočen. ”Vroče	A
vroče in robec je od potu čisto premočen. ”	Vroče	je, gospod sodnik!“ ”Grozno!“ odgovori ta	A
se rana nenadoma in samovoljno razširi in vse	vroče	srce pljuskne v perišče. Tako se je pripetilo	A
bi nalivala kavo in govorila bi o novi maši...	Vroče	mu je bilo, obrnil se je v postelji in vrgel	A
imajo radi in so veseli. V senu mu je bilo	vroče	in ni mogel spati; še težja mu je bila glava	A
stran 163 . / Hipoma so prišle sanje, lepe,	vroče,	polne sonca in pisanih barv.Prišle so, ali razveseli	A
kladivaste roke. ”Rada bi videla!“ se je nasmehnila	vroče.	Lepi, nečimrni Lojz je stresel z glavo, pogledal	A
srcu, ni ji bilo do spanja. Vzglavje je bilo	vroče,	vsa postelja je bila vroča in trda.Sedla je	A
odela do vratu. Ali takoj je bilo vzglavje spet	vroče	in trdo, misli so prihajale, spanja ni bilo	A
pljuča in naposled v želodec. Ustnice so bile	vroče	in so pokale, v kotih pa se je nabirala penasta	A
vse, kar je bilo strašnega, buškoma planilo v	vroče	misli; legel sem na gola tla in tako do kraja	A
priletelo name teh krepeljcev. Zares mi je bilo	vroče	v lica ob takem metežu, ali v srcu sem občutil	A
Voznik je ustavil še dvakrat in sonce je bilo že	vroče,	ko se je v daljavi, v srebrno žareči megli,	A
kos kruha, pa me je nenadoma spanec minil. Ali	vroče	mi je bilo kakor prej in tudi veselja ni bilo	A
zdelo se mu je, da sliši poljube, šepetajoče	vroče	besede ...Vstal je oprezno, po prstih je šel k	A
vse moje rane, iz njih kaplja moja gorka kri ...	Vroče	nebo je žgalo nad mestom in žgalo je na moje	A
mi je šla beseda iz grla in v lica mi je bilo	vroče;	tudi on je narahlo zardel v senca in je pogledal	A
mirno; tedaj pa je bila tudi meni glava težka,	vroče	mi je zakljuvalo pod čelom; in ko sem vstal	A
vsenaokoli, kako se plazijo v moje možgane te	vroče	misli, polne groze in noči!... Grizel sem si	A
nešteto ulic, zasopljen, s hitrimi koraki.	Vroče	mi kljub temu ni bilo; v sencih in po životu	A
resnične podlage. Vrh tega mi je bilo neznosno	vroče,	četudi je bilo moje čelo popolnoma suho.Hotel	A
po teh velikih, steklenih kroglah razlivalo	vroče	zlató ... Pred vrati je zadrdrala kočija in	A
In ko ni spal, je pomislil trepetajoč: bolj	vroče	so zdaj njene solze, nego bi bile, ko bi klečal	A
tuje kraje, hodil je tako hitro, da mu je bilo	vroče.	”Lep tovor sem si naprtil, zares!	A
troje lepih podbradkov. Tudi kaplanu je bilo	vroče,	ali dremalo se mu ni.Sedel je vzravnan, dolg	A
je tekel po obrazu, kakor bi sijalo najbolj	vroče	poletno solnce.In vendar se je že delal mrak	A
še vedno pred sabo in čutila na licih njegove	vroče	roke ... III	A
se k zidu ter zakril učencem z dlanjo svoje	vroče	lice. ”Če je videl ta, so videli pač vsi	A
zmerom raztegnjeno in je tiščal krono v pesti.	Vroče	mu je bilo v glavi in bleščalo se mu je v oči	A
zasmejem čudnim sanjam ...“ . / . / stran 159 . /	Vroče	mu je bilo prej, zdaj se je tresel od mraza	A
rdeče ustnice, ki so ji gledale oči vabljivo in	vroče,	ki so se ji svetile izpod širokega rokava gole	A
se je nasmehnila njemu, tako ga je pogledala	vroče,	ko sta sedela sama, čisto blizu drug ob drugem	A
na licih, na čelu so jo zapekle njegove suhe	vroče	ustnice. Izpustil jo je, stal je pred njo	A
Bolan si!“ ”	Vroče	mi je in ne morem zaspati ...Dolgo sem hodil,	A
ki je trepetalo pod tenko obleko. ”Meni je	vroče!	“ je zavzdihnila Bergarica.Vstala je izza mize	A
objemal s pogledom, se mu je porajalo v krvi	vroče	poželenje... ”Krona mi je bila padla iz žepa	A
pogleda božjega; takrat zašumi v globočinah	vroče	upanje, sladko in strašno obenem, da udari nekoč	A
Obleci otroke!“ V sobi je bilo	vroče	in zaduhlo.Po tleh so ležale razmetane postelje	A
toda zakaj bi je ne pil? Samo majhno čašico	vroče	dišeče kave.Odprla bi narahlo duri, stopila	A
tistem trenotku pa je začutila na svojih ustnicah	vroče	trepetajoče ustnice, okoli pasu vroče trepetajoče	A
ustnicah vroče trepetajoče ustnice, okoli pasu	vroče	trepetajoče roke. Vstal je in je stal pred njo	A
se trepalnice zatisnile, ko so se smehljale	vroče	ustnice v polspanju, tedaj se je zgenila žalost	A
na čelu in sencih, vzdignil je roke, njegove	vroče	ustnice so se dotikale njenega čela. ”Konrad	A
naravnost v obraz, kakor da bi strmelo vanjo veliko	vroče	oko. Marta je gledala v svetilko, gladila si	A
MALOPOMEMBEN DOGODEK ”	Vroče	je bilo, sonce je pripekalo --“ in tako dalje	A
... ”	Vroče	je bilo, sonce je pripekalo --“ in tako dalje	A
samo razodelo še prezgodaj!“ Jakob je stisnil	vroče	čelo v dlani in se je naslonil ob mizo.	A
od mize do mize. Jakob je začutil, da mu je	vroče	in stopil je na vrt.”Zamudil sem četrt ure,	A
in to je ravno ...!“ ”Gospod Traven, jaz sem	vroče	krvi na svojo nesrečo in danes tudi na vašo	A
dni, nazadnje pa je pisal dolgo pismo, polno	vroče	ljubezni, žalosti in srda.Rekel je, da se vrne	A
zabolelo. Pritisnila je svoje ledeno lice ob	vroče	njegovo; nato se je vzdignila vsa beta, tiha	A
tilnik sapa iz njegovih ust, da jo je spreletalo	vroče	in ledeno.Sredi gluhe noči se je vzdramila iz	A
narahlo dotaknil s prsti njene gole, bele lakti,	vroče	in žametne.Začutil je, da mu je koža na licih	A
Prošnja, strah, sram, čista otroška ljubezen in	vroče	živalsko poželenje, vse je bilo v tem hripavem	A
ljubila ... od prve ure ...“ Nene ozke, tenke,	vroče	ustnice so mu grizle v lica, njeni drobni, močni	A
tisočerih živih, v soncu raztopljenih barvah.	Vroče	se objemata življenje in smrt; že v tem zgodnjem	A
in kesanja, njeno srce pa je hrepenelo bolj	vroče	nego poprej in je bilo polno neizmerne radosti	A
Kaj se vam je pripetilo?“ Izpil je hitro;	vroče	mu je bilo v lica in oči so mu žarele. ”Ne	A
zdravnikove z belimi lici Minke. Pil je čaj in	vroče	mu je bilo v glavi. ”Veste zakaj sem prišel	A
izbi. Nekoliko sitno mu je bilo pri srcu in	vroče	mu je bilo v lica, ko je videl uprte nase radovedne	A
...“ Kačurju je bilo	vroče	v obraz in oči so se mu zameglile. Prijel je	A
tisti dan domov, so bile njegove misli vse bolj	vroče	in je bilo njegovo srce vse bolj polno nego	A
pojdeš?“ ga je prašala mimogrede, ko je nesla	vroče	železo iz kuhinje. ”Pojdem!	A
rjavo ravan; iz dolgih njiv na máhu je žehtelo	vroče	življenje; na obronkih polhovgraških hribov	A
stran proti Rétovju. Sončen dan je bil; goste	vroče	svetlobe toliko, da bi človek razprostrl roké	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani