Ne bojim se ‒ naká, ne bojim se ... « Kekec je govoril in govoril in srce se mu je razžalostilo tako, da bi bil najrajši na glas zajokal. A bilo ga je vendarle sram in samo solze so mu pričele teči preko lica, debele, vroče solze ... Bedanec ga je sunil z nogo in je zatulil na ves glas: »Pojdeš, ti rečem ‒ takoj mi pojdeš! Poniglavec predrzni!