Visoko so strmele črne skale in nebo je bilo neizmerno daleč.
Pritisnil jo je nalahko k sebi, tako da se je dotikalo njeno vroče lice njegove rame. Njegov glas je bil mehak, prihajal je kakor iz noči, in je bil tako skrivnosten in miren, kakor glas to lepe noči - šumenje vode, šuštenje listja.