nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pravična kazen božja, poved v sobesedilu:
Zmeraj temnejši je bil strah v njenih očeh, zmerom bolj bled je bil njen obraz in život se je tresel kakor od mraza. Sklonil se je globoko k nji, položil ji je roke na rame; njegove roke so bile vse vroče in vroč je bil njegov pogled.
”Ko sem te ugledal nenadoma sredi vse te žalosti, sredi tega močvirja laži in bojazljivosti ... si mi bila, kakor čudesna roža, ki je vzklila iz te doline ponoči, pod tistimi zvezdami, skrita in dragocena posoda vse njene lepote ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani