strop (301-400)

izbo; z napol zatisnjenimi očmi je gledal v	strop,	miren in tih; komaj da je narahlo trenil, če	A
mnogimi drugimi zaklenjen v prostorno ječo.	Strop	je bil nizek, vzduh težak in vroč.Tik poleg	A
prtu je trepetalo še nekoliko medle svetlobe.	Strop	je bil nenavadno visok in obokan v gotiškem	A
mirno, kakor v težki dremavici in je zastrmel v	strop	z velikimi, belimi očmi.Na prsih se je prikazal	A
in dežja in poti. Rad bi bil legel, gledal v	strop	in sanjal ... o Ameriki, o veselem življenju,	A
Seveda je tako ležal, gledal je v sivi dolgočasni	strop	in je premišljeval.Tudi tebi blagor, Jakob Mrva	A
pritisnejo Uskoki, sablje zazvene, usekajo ob nizki	strop,	ostrina se krha ob ostrino, Vid in Niko odbijata	A
slastjo. Potem je zopet legel in strmel pod	strop.	Ona je sedla k njemu.	A
Prižgala je luč. Ležal je negiben, z očmi uprtimi v	strop	in ni se oglasil na njene besede in klice.Ali	A
greble v pod, steklene, zožene oči so strmele v	strop.	Grozno grgranje je prihajalo ženi iz ust.	A
četverokot, ki je rasel s trikotnim nastavkom v	strop	in obok.V trikotu pod obokom je prihajal Sodnik	A
čuti le prasket z voščenk, dimečih se pod nizki	strop.	Tedaj se je vrnil Lovrenc.	A
sredino ladje in vzdignila svoja žegna visoko pod	strop.	Naj se vidi, kakšna umetnika sva!	A
in tako smo dobili nadvse akustično dvorano.	Strop	je bil visok tri metre in pol.To je bila ena	A
more biti govora. Končno pa se je zagledala v	strop	in je nekaj premišljevala. »Koliko časa	A
izpregovoril Zupan. Metelko se je zagledal v	strop.	Izvlekel je iz žepa veliko modro ruto ter si	A
skozi levo roko ter se potem zarila v leseni	strop.	Naš kornet je zarjul kot zaboden vol in na obrazu	A
sonce, da se je žarila bela stena in rumenkasti	strop	nad njo. V tem žaru je ugledala moja trepetajoča	A
v glavi, zavrtela sta se okrog mene miza in	strop	in Kristus v kotu. Ko sem se zavedel, sem se	A
treba upogibati telesa, da nisi trčil z glavo v	strop,	in prav lahko si sopel, ker je bilo dosti zraka	A
76 . / Obmolknil je in se iznova zagledal v	strop.	Nekaj časa sem še čakal, a ko se oče ni več	A
kakor bi se bil sprožil strel. Majal se je	strop	tja in sem; na steni viseča podoba je padla	A
dobro glavo! Luka, vzemi sekiro in spravi jo pod	strop,	kjer je bila!l mIn kje v Pismu,l vpraša sin	A
mGlej, glej!l In zopet je ogledaval svoj	strop	in zopet je s prsti drobil po mizi.Takrat je	A
Česa torej želiš, Brentač?l Pogledal sem v	strop	in odgovoril: mNekaj obljub sem napravil v Ameriki	A
vendar ni primerilo nič, le ustrašili smo se in	strop	v vozniškem hlevu je počil po vsem dolgem; druge	A
nekaj zamrmrajo, drugi se molče zagledajo v	strop	ali v kot. »Ali bi hotel morda kdo, da ga previdim	A
posebno sobanico, vso obito s hrastovino, še	strop	in vrata so bila starinsko rezljana.Po stenah	A
Visoko je zaplapolal plamen proti ostrešju.	Strop,	narejen iz okroglic, mu je prestregel pot, da	A
/ ležal na klopi pri steni in srpo gledal v	strop;	na rano na nogi položil mu je vojak mokro cunjo	A
predturških časov, posvečena svetemu Vidu.	Strop	je bil lesen, streha iz starih trhlenih desk	A
dvomljive umetnosti v oltarju in razpokani	strop	ogledovati. »Premalo moliš, Leon!« rekla mu	A
Leona . / . / stran 189 . / nič pogledal, nego v	strop	zrl in nazaj položeno glavo z obema rokama objemal	A
dovoliš.« Martin je medtem v okajeni leseni	strop	gledal in ni poslušal, kaj pravi Lovre.Šele	A
zavpije Jernej, odpre usta in oči in, ko bi se bil	strop	nad njim spesnil in vrh njega zgrudil, ne bi	A
široki duplini ter čarobno slikala kameniti	strop,	ki je grozé visel ljudem nad glavami. Med mnogimi	A
spremenila v oblak, ki je odnesel Jerneja kar skozi	strop	in streho.Zunaj je sijalo sonce in Jernej ni	A
visela nad gorenjskim kotom kakor ob gore oprt	strop.	Po gosti megli nad Zavrhom je ril Pokljukar	A
nastlana. Morebiti v poznejših letih prav pod	strop.	« Podlipnik je vstal in se namenil oditi.	A
sam sprevidel.« Obmolknila je in se zazrla v	strop.	Potem je s solznimi očmi dolgo gledala moža,	A
spanec zazibati trudne glavice. Zrla je v leseni	strop,	mesečina je sijala skozi malo, z železno mrežo	A
po zraku, da je dvakrat trdo zadel ob nizki	strop.	»Koga imaš?	A
lopov!« Ta psovka je padla kakor skala skozi	strop	med oba.Vrbanoj jo je izbruhnil potihoma, da	A
roki pod glavo; tako ležeč strmel je v leseni	strop	ter mislil samo eno; kdaj bode noč, trda noč	A
pušivši svojo cigareto in gledajoč kvišku v	strop.	Vinko je obrnil za trenutek svoj pogled v govorečega	A
doma ‒ bolan je bil. Besedice ni govoril; v	strop	je gledal ‒ nem ‒ potrt. Lajtnant je sam spremljal	A
prostrano, visoko, svetlo kakor dan. Beli	strop,	okrašen z zlatimi arabeskami in z živimi skalami	A
nastavljene cevi bruhne krepak voden curek na	strop.	Samorad začuti goste, hladne kaplje po obrazu	A
Vprašanje se je materi zdelo čudno. Strmela je v	strop,	dekleti sta pa povešali oči in molčali. »No	A
vihar raztrgal streho, da je voda udarila skozi	strop	in napravila nič koliko škode. Ko je Bajželj	A
bile ulite od najčistejšega zlata in srebra.	Strop	so jim podpirali debeli, prelepo izrezljani	A
dolg in širok in nad njim se razpenja višnjev	strop.	Zanj ni kmečka koliba; bil bi mu pretesen največji	A
padalo v sklede skoz razravsani in trohneli	strop	podnevi zrnje, po katerem so brskale pod streho	A
oni dan pri Anžinovih, sem pogledal najprej	strop,	čigar slavo so raznesli svatje deset ur po okolici	A
koči. Bila je vsa iz lesa, in na pol prepereli	strop	je bil sajast, sajaste so bile tudi lesene stene	A
zelo dolgočasno, če posedam po izbi in gledam v	strop.	Ako nimate drugega posla, pa mi vsaj ukažite	A
vselej! Lipnikov oče se je ustavil in pogledal v	strop.	Toda samo za trenutek.	A
»Jaz tudi.« Oba sta ležala tiho in zrla v	strop,	kjer je trepetal svetel kolobar od zasenčene	A
bil tik mize. Hlapca sta ležala in zrla nemo v	strop.	Janez, ki se je ves izpremenil v teh dneh in	A
pismo, je prižgal polovičko cigarete, pihnil pod	strop	in dejal: »Saj sami veste, da ni vse tako lepo	A
bledikastega in zaskrbljenega obraza. Zrla je v	strop	in venomer premikala ustnice.Mati pa je šla	A
dolgo molilo in obračalo oči v rjav, lesen	strop.	Poslovila sva se od kmečke družine.	A
neznansko boleti. Srepo sem gledal v očrneli	strop,	kjer je bila vrezana letnica 1780.Zunaj je bil	A
Osem novincev je dezertiralo. Pogledal je v	strop,	nato pa udaril po mizi, da so papirji kar odleteli	A
moramo ubijati.« Načelnik Potokar je pogledal v	strop.	»Seveda, v diviziji in korpusih se dela bolj	A
vojaške predpise.« Umolknil je in pogledal v	strop.	Tudi drugi intendanti so molčali in čakali, kaj	A
treba držati,« je resno dejal Polde in gledal v	strop.	V sobo je prišla mati in poklicala očeta v kuhinjo	A
Miha je pomolčal in puhnil dim iz cigare pod	strop.	»Hm,« je nadaljeval z mirnim glasom, »midva z	A
nisem.« Umolknila je in se zazrla v rumen	strop,	ki je nosil letnico 1827.Tudi župnik Andrej	A
letnico 1827. Tudi župnik Andrej se je ozrl v	strop	in dejal: »Človek si postelje in tako tudi leži	A
ampak...« Župnik Andrej je umolknil in se zazrl v	strop.	Po kratkem premolku je nadaljeval: »To lahko	A
se še odločil,« je zamrmral Janko in gledal v	strop.	»Pa ti, Milka?«	A
devinski gospodar na postelji in nemo zrl na	strop,	na katerem je bilo naslikano kamenjanje sv.	A
ni pregrešna misel na žensko, hiša je zid pa	strop	pa streha pa denar.Če ne tukaj, bomo drugod	A
dolgo ob nogah in strmel nekam v vlažni in črni	strop,	potem sedel na klop, oprl komolce ob kolena	A
drže roke pod črnimi lasmi, gledajo v mračni	strop	in mislijo na nas. Ločimo se in sam grem po	A
se rahlo oglasile v mehkih akordih, gledal v	strop	in se zamišljal.Morda je to tista pesem, ki	A
je bila soba svetlejša, stene prijaznejše, a	strop	prostranejši in svobodnejši.Ko sem posrebal	A
bilo nikoli. Miza, stoli, postelje, omara, peč,	strop,	slike na stenah in stene same ‒ vse se drži	A
polepljenim platnom, pivnica široka in dolga,	strop	je nizek in se zdi, kakor da je iz lesa.Vse	A
zgrabil za prsi. Pred očmi se mi je zmedlo,	strop	se je navidezno dvignil, zamrzla okna so se	A
Začel je izgovarjati posamezne besede, strmel v	strop	nad sabo ali v skladnico leposlovnih knjig na	A
okna in izgine v vrt. Angelčka sfrčita nazaj v	strop,	ptička se umakneta v blago in ravnotako roze	A
tnalo majalo po hiši!« Organist gleda zdaj v	strop	in ne gane z nobeno mišico v obrazu.Žena nadaljuje	A
vsi levi strani ga je!« Gospa Ana pogleda v	strop	in vzdahne, gospodična Marica pa plašno in naglo	A
in z užitkom drugi vrček ter gledal pri tem v	strop,	ne da bi upošteval goste, ki so sedeli in kramljali	A
obrisal potno čelo. Zagledal se je v viseči	strop	nad stopnicami in zavzdihnil in zašepetal:	A
in široko zazdeha. Potem gleda nekaj časa v	strop	in premišlja. »To se pravi torej ... dobro.	A
domovini! ‒Deset, ponovi trgovec, pogleda v	strop	in misli: To je ena izmed najlepših žensk, kar	A
Začel je izgovarjati posamezne besede, strmel v	strop	nad sabo ali v skladnico leposlovnih knjig na	A
zgrabil za prsi. Pred očmi se mi je zmedlo,	strop	se je navidezno dvignil, zamrzla okna so se	A
posteljo. Tam je ležal vznak in gledal enakomerno v	strop.	Marica je odpravila voznika in prižgala svetilko	A
Javornik ni več trepal z očmi. Strmel je v	strop,	in sicer v eno točko in govoril: »Po smrti rasti	A
obhajala ga je nova vznemirjenost, oziral se je v	strop,	razmišljal in čital zopet in zopet: »Umrli so	A
in gledal s trudnimi in pekočimi očmi v temni	strop.	Dogodilo se je tudi, da je parkrat ni našel doma	A
kar počenja sedaj Pušnik. Zakašlja, gleda v	strop,	ona se prebudi in pričneta se pomenkovati.Pogovora	A
bilo nikoli. Miza, stoli, postelje, omara, peč,	strop,	slike na stenah in stene same ‒ vse se drži	A
in z užitkom drugi vrček ter gledal pri tem v	strop,	ne da bi upošteval goste, ki so sedeli in kramljali	A
obrisal potno čelo. Zagledal se je v viseči	strop	nad stopnicami in zavzdihnil in zašepetal:	A
koračnica za mazurko, dim se dviga od miz pod	strop,	godbi se pridruži pesem, z moškimi glasovi se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani