Naj omenim še nekaj smešnega, kar dokazuje neskočno abotnost teh bogatih gostarij. Medtem ko so se pri ženinu vse mize kar šibile od jedil in pijače, je padalo v sklede skoz razravsani in trohneli strop podnevi zrnje, po katerem so brskale pod streho kokoši, ponoči pa še čudnejše znamenje hišne bogatije ‒ mišja nesnaga! Naj bi si bil Peter rajši pokrpal nekoliko svojo podrtijo ‒ goste bi bil lahko napasel z malim stroškom, brez te sramote.