strop (101-200)

madeži. Ležal je pri Ani in zjutraj gledal v	strop,	ko si je pred odhodom v službo ropotaje pripravljala	A
neprebojne, vsaka tam, kjer jo je moglo videti oko,	strop	pa je bil daljen, neskončen, oči ga niso mogle	A
vstopil, je torej mogel zapaziti cvetje, stene,	strop,	krsti in čudne podstavke. Tal in oken ni	A
da bi se vzpeli na stene vozila, obesili na	strop	ali celo poskakali skozi okno, medtem ko bi	A
z glavo vzdignjeno navzgor, z očmi uprtimi v	strop,	v sinje nebo, in tulil neznano melodijo, je	A
momlja gospod Houžvička in še kar naprej gleda v	strop,	nekega dne se bo zares podrlo. Sedaj prične	A
belino zidu, vse od tam, kjer se je po njegovem	strop	začenjal, pa vse do tja, kjer naj bi se ploskev	A
po raskavem železu. Udarci so se zlivali pod	strop,	zvoki udarcev so se zlivali pod strop, tja k	A
zlivali pod strop, zvoki udarcev so se zlivali pod	strop,	tja k izviru svetlobe, in se vračali ter se	A
sem razdelil v štiri odtenke: najbolj bel je	strop,	nekoliko manj bele so stene (na štirih, približno	A
skoraj zagotovo je v območju, ki ga imenujem	strop	in ki je nemara za spoznanje svetlejše.Utapljajoča	A
zgoraj, kje je zgoraj, kje spodaj, kje stena, kje	strop?	Kar zija tista luknja na stropu ali na steni	A
politi z rdečo golaževo omako, potem se upre v	strop,	v svetlobo in k Viliju Finku, ki si z ostrimi	A
potem sem kar tako ležal na postelji in gledal v	strop	in videl, kako se nanjem zarisujejo podobe.	A
ust, gomazenje rok in nog, vse to je teklo čez	strop	in zmedeni glasovi skozi okno.Mislim, da sem	A
za seboj dvakrat obrnil ključ. Vrtel se je	strop	in postelja in mesto in vse se je vrtelo in	A
žvenketanja skodelic po hodnikih, buljenja v	strop,	premagovanja časa.Toda ko sem spet stal pred	A
ležala nekaj trenutkov na hrbtu in gledala v	strop.	Spodaj so usekali novo koračnico.	A
zdelo se mi je, da mi pritiska ob ramena, da me	strop	stiska k tlom.Ponoči sem se prepoten prebujal	A
oči odprte, saj vendar gledam, saj vidim ta	strop	tik pred svojimi očmi.S skrajnim naporom sem	A
majhen napor. Z glavo sem skoraj butnil v nizki	strop,	spodaj pa je izbruhnilo bučno odobravanje.Roke	A
nista spala. Vsak v svoji sobi sta gledala v	strop	in tiho sovražila. To je bila prva klofuta	A
podložil glavo z rokama. Dolgo je gledal v	strop.	Ko je čez kakšno uro odprla vrata v sobo, je	A
mogel niti vzravnati, ne da bi z glavo butnil ob	strop.	Koraki so štorkljali po stopnicah navzdol.	A
V velikem prostoru se je ob stene in visoki	strop	zaletaval glas nočnega radijskega pripovedovalca	A
votla tesnoba, legel je na hrbet, se zagledal v	strop	in poslušal razbijanje srca.Kadrovski je odgrnil	A
Zleknil se je na posteljo. Dolgo je gledal v	strop	in potem glasno rekel predse: Pomoz Bog, junaci	A
Naslonil se je na steno in gledal, kako se niža	strop.	Tudi nasprotna stena se je približevala.	A
rekel Johan. Mrak je puhnil kolobar dima pod	strop.	»Kdo je Virman?« je pisnil.	A
Mrak je zaskrbljeno puhal kolobarje dima pod	strop.	61.	A
Kaj je bilo na stropu? Je bila vlaga, je	strop	puščal, kako dolgo že pušča, kako da pušča?	A
v vlažnih zrklih zalesketa. Vlažna zrkla, v	strop	uprte steklene oči, ki vidijo skozi debele zidove	A
Je bila vlaga? Je	strop	puščal?Deset osemdeset.	A
Ležal je z odprtimi očmi in strmel v nevidni	strop,	v ušesa lovil zvoke najrazličnejšega smrčanja	A
prikloni se tedaj, ko vstopiš, da se ne zadeneš ob	strop.	Pri veliki peči sedi mati Šimenovka in vije prejo	A
précej, ko stopi nanj, pove mu noga, da je	strop	od drugega blaga, kakor stene.Z veseljem je	A
da se na mestu, kjer se je mudil delj časa,	strop	mehča.Slinar napne zdaj vse svoje žile in moči	A
udajajo vedno bolj in bolj, upre se še enkrat ‒ in	strop	je predrt.Nogo je imel kmalu zunaj, teže je	A
/ Tu se je steber, ki je dozdaj podpiral	strop,	podrl, treba ga je nanovo postaviti.Pot, ki	A
spravila pokonci. Še naprej je negibno bolščal v	strop.	Njegovi temni očki sta bili kakor jezerci v mraku	A
in brezčasje, a neurje sta zadrževala. Skozi	strop	viseči zvončkov motvoz, v katerega sta kdaj	A
je bil položen zid, s katerim se je začenjal	strop	nove terase.Buterna je sedel na klop pod brezo	A
cevovje razpada in rjavi, odkar sta se vsula	strop	na ješo in na plug škopa, se ogiba hiše, ne	A
bile zadosti trenirane, stene, tla, stebri in	strop	so vse letne čase bruhali iz sebe hlad, da so	A
prerezu dala obliko neenakomernega trapeza. Za	strop	je ostal le ozek, starikavo pobarvan pas.Stene	A
Včasih so se obesili mračniki pod temačni	strop,	zamujali jutro in ob prihodu mladih vernikov	A
ni bilo mogoče videti, ker je bila obrnjena v	strop.	Kar je Tjaž zapazil na stropu, torej ni bil pajek	A
sestaneta. Gledal je, kako je pajek počasi vlekel	strop	za seboj v prostor, strop je pritiskal na vrv	A
pajek počasi vlekel strop za seboj v prostor,	strop	je pritiskal na vrv, vrv na pajka, pajek na	A
Tjaževo telo, to na stol, stol na pod, pod na	strop	spodnjega nadstropja, strop spodnjega nadstropja	A
stol na pod, pod na strop spodnjega nadstropja,	strop	spodnjega nadstropja na pod istega nadstropja	A
istega nadstropja, pod tistega nadstropja na	strop	spodnjega nadstropja, strop tistega nadstropja	A
tistega nadstropja na strop spodnjega nadstropja,	strop	tistega nadstropja na pod istega nadstropja	A
istega nadstropja, pod tistega nadstropja na	strop	spodnjega nadstropja, strop tistega nadstropja	A
tistega nadstropja na strop spodnjega nadstropja,	strop	tistega nadstropja na pod istega nadstropja	A
najmanjše pozornosti, ker pa je ta živalca vlekla	strop	za seboj v prostor in tako izvajala pritisk	A
ploskati, vriskati, klobuke, peče in svitke v	strop	metati, da so se okna tresla.Ko se hrup utéši	A
zastrmela v pajčevine, ki so preprezale ves	strop,	Vilarjev šarec je postrigel z ušesi, jezno pogrebel	A
smeš priti k odhodnici.« Hren je, gledajoč v	strop,	divje zavrtel z očmi, zaškripal z zobmi. Potem	A
precej se je vzbudil v nji odpor, pogledala je v	strop,	potem pa Lazarja, kateremu ni ušel pojav njenega	A
zmračil pogled in krenil ga je tjakaj nekam pod	strop	in poleg je tresel desno koleno.Ni je maral	A
tiho ždeti doma, s stisnjenimi zobmi zijati v	strop	in pokoro delati za svojo malo Tendo Lalo.Da	A
Nasmehnila se je, tajinstveno je pogledala v	strop	in zabincala z nogo.»Iz Ljubljane prihajam.	A
takšen očitek! Pogledala je dedca, pogledala	strop,	ali se ne podre nanj, pogledala tla, ali ga	A
roko dvignil stol z doktorjem vred kvišku pod	strop;	dacar Jožko, ki štajersko pleše z do vrha polno	A
Sedel je na mizi, bincal z nogama, gledal v	strop	in pušil cigarete. Razložim mu svoj primer.	A
peklenski!« In z mrkim pogledom se je zamaknil v	strop.	V doktorju Koširju se je vzbudil nagajiv odpor	A
stolu, nagne glavo nazaj, zamišljen pogleda v	strop	in potem pljune v lepi paraboli čez glavo, gostje	A
skrbi mi delaš!« Vzdihnila je in zasukala oči v	strop.	»Povejte mi, gospa Pirčeva, ali sva res to zaslužili	A
porinil čašo in stresel glavo. Oči je obrnil v	strop,	da si ondu poišče tolažbe.‒ Vdal se je v usodo	A
Nato je nastal mir. Skoz	strop	se je čulo smrčanje Mokarjevo, visoko v hribih	A
Janez je vrgel od razposajenosti klobuk v	strop	in šel točit. »Močno je to vino,« je opozorila	A
smo mi. Ha, Ančka ‒« Janez jo je dvignil pod	strop	kakor otroka. Nato sta pila, prigrizovala šarkelj	A
jo je Hudournik napeljal iz shrambice skozi	strop	in od tod skozi streho, da je bila njegovemu	A
je prevzetno pripomnila: »Prav. Le prepilite	strop,	sama sem že klestila na vse kriplje.Toda eno	A
in miške - sive starke. Milo je gledala pod	strop	in v luknjico ob tistem železnem stebru.»Hop	A
sezul kvedrovce in legel na otomano. Strmel je v	strop	in premišljeval.Konec premišljevanja je bil	A
potem pa doma dejal abecednik na polico pod	strop	in se udinjal za kozarja.Po dveh letih kozarstva	A
luči oblečena na posteljo. Nepremično je zrla v	strop,	kjer je od majhne svetilke trepetal svetel kolobar	A
jih je veliko padlo?« Matjažev je pogledal v	strop	in pomolčal.Nato je, še vedno gledajoč kvišku	A
hleva. Zato je z gnojem spravil živino pod	strop.	Postavili so tudi k njemu konje.	A
naj to noč straži palačo stotnija Iztokova.	Strop	te dvorane je bil okrašen s kopajočimi se nimfami	A
namršenimi obrvmi in gledal živo zdramljen v	strop.	Suhi prsti so bobnali po čelu, za katerim je	A
mehki preprogi z rokami pod glavo. Gledal je v	strop	in se ni ozrl, kdo je vstopil. »Numida!«	A
usnjem. Roke je sklenil pod glavo in se zazrl v	strop,	po katerem je vodila Aurora kvadrigo mladega	A
se stene njene ozke sobice še bolj stisnile,	strop	se je ponižal prav do nje, da je srce občutilo	A
sonce, kjer je luč, kjer se smeje prostranost...	Strop	se je višal, stene se razmikale in kakor omotična	A
melanholično zategnila ter izza ščipalnika pogledala v	strop.	Alena je motrila petintridesetletno	A
je dodobra naspal v listju. Buljil je v črni	strop	in tu in tam trepetaje z vejicami lovil misli	A
rešil. Oče ga je pa dvignil kvišku prav pod	strop	ter ga podržal v višavi. »Otrok, zapomni	A
Tako sodim jaz!« Brest je pogledal v	strop,	vtaknil roke v žep in pomilovalno bolj vzdihnil	A
ob postelji, in jo dvignila, da bi potrkala v	strop.	»Takole se kličeva!	A
zasmejal, da je nagnil glavo nazaj in gledal v	strop.	»Tudi vi ste tako abotni?«	A
nagnil spet glavo nazaj in gledal hohotajoč se v	strop.	Potem je nagloma vstal in stopil pred Bresta	A
hitreje gor in dol. Trdi koraki so odmevali skoz	strop	in dramili mater, ki je milovala ubogega sina	A
sobo. Nerazločne, a trde besede so trkale ob	strop.	Šimen si je podprl glavo.	A
skrbeh in počivala dalje. Gašper je gledal v	strop,	kjer so se blesketale kapljice strjene sopare	A
»Jaz tudi.« Oba sta ležala tiho in zrla v	strop,	kjer je trepetal svetel kolobar od zasenčene	A
bil tik mize. Brata sta ležala in zrla nemo v	strop.	Gašper, ki se je ves izpremenil v teh dneh in	A
da se vse dogaja sredi belega dne - strmi v	strop.	Nazadnje leže tudi ona in si z rjuho podloži	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani