nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Sprehaja se s psičkom, reče František in se upre z neznansko dolgočasnimi in naveličanimi očmi v postavo, ki leži na postelji vznak, z rokami pod glavo; z jalovimi štrlečimi lici je obrnjen proti osebi, ležeči na postelji, z vsem trupom in težkim zadahom iz ust zre v gospoda Houžvičko, ki iz svojega udobnega, preudobnega položaja opazuje razpoke na steni. Nekega dne se bo podrlo, momlja gospod Houžvička in še kar naprej gleda v strop, nekega dne se bo zares podrlo. Sedaj prične govoriti František; z vso močjo odpira in zapira ustnice, vendar se sploh ne premakne, govori stavke in izgovarja posamezne besede, ki nimajo za nikogar izmed njiju nikakršnega pomena, toda obema se zdi, da je kdaj potrebno govoriti, in če že kdo govori, potem naj bo to raje František kakor pa gospa Rahman Edita ali strojepiska gdč. Marija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani