nova beseda iz Slovenije
mojim hrbtom ‒ novico: Lenčka in Ferjan ‒ in | spet | ‒ Ferjan in Lenčka. LENČKA nemirno: Jeziki | A |
pa še nadalje kurita gorje. MARTIN gre | spet | pit: Gorje?Kakšno gorje? | A |
Se zopet hipoma ozre. Ali ni | spet | zaropotalo? LENČKA Iz kuhinje se sliši. | A |
URH Ne vem ‒ ne vem. Se | spet | zravna.Moram h kotlu, da se mi ne pripali. | A |
Močno trkanje. MARTIN dvigne glavo: | Spet | trkanje.‒ Čakaj me, vrag, nam boš nagajal! | A |
svojega prvega vnuka. Ko se je on rodil, sem | spet | imela nekoga, ki sem mu lahko dalasvojo ljubezen | A |
sem mu v duhu pritrdila ... Zdaj mirno lahko | spet | misliš nanj, Tereza. TEREZA: Hvala ti, da | A |
na kosilo ali na večerjo, komaj čakam, da bom | spet | doma in da se bom brž ulegel, pa ne samo za | A |
to, preden končam, ker se mi mudi: če me bo | spet | napadel bronhitis, grem brez pomislekov v bolnišnico | A |
misli, da ne bodo najpozneje čez leto in dan | spet | rinili gor ...Kot pribito! | A |
vsi upajo, da bo ta otrpla slika oživela in bo | spet | vse, kot je bilo od nékdaj, ker se samo tako | A |
mogoče mi potem ob pol dveh ne bo treba že | spet | iz postelje ... Bosa z nogami in rokami | A |
zabobni, kot da mi je bomba priletela na glavo! | Spet | šumi postelje, ko ona znova leže, kratka tišina | A |
postelje, ko ona znova leže, kratka tišina, nato se | spet | oglasi, še vedno tiho, tolažeče govoreč sama | A |
ko vstanem, bi si morala reči: 'Ha! Danes bo | spet | tak krasen dan, vse bo šlo kot po maslu!'.. | A |
(Koraki in korakci.) ON: Pa imava | spet | malo miru ...Boš še kaj sira zraven? | A |
zapičil v neki naslov. ANDREJ: Kakšne bebavosti | spet, | v časopisu!... Sploh kdo to verjame? | A |
Samo da se dela! Andrej začne | spet | klenkati s priborom. ON: Je itak živo čudo | A |
ŠPELA (veselo): Ja, že grem! ... Bom jutri | spet | prišla!Kaj bom dobila pa za s seboj? | A |
no! ONA: Pa-pa, Špela, adijo, Andrej, kmalu | spet | kaj pridita! Vrata stanovanja se odprejo | A |
ki jo ona pomiva z besnim tempom. Toda vmes | spet | divje zazvoni pri stanovanjskih vratih in hrušč | A |
Včasih. (Se | spet | zasmeji.) ON: Kako daleč ste potem s slovarjem | A |
FILIP: Tečem! ... Kmalu | spet | pridem in vama prinesem svoje nove slike pokazat | A |
... Ne, hecam se ... Si | spet | čisto pozabila, kaj?... Koliko boš zdaj stara | A |
Kaj sem vam rekla? | Spet | Sonce!... Bi radi izvedeli še kaj posebnega | A |
JASNOVIDKA: Sama se čudim! | Spet | isto, dve temni karti in Sonce ... Veliko ste | A |
No, ja, zarečenega kruha se največ pojé! (Se | spet | zasmeji.)Andreja bom pa že še vzel v precep | A |
Sklenil sem, da bodi konec! FERTINC: Že | spet! | VEHOVEC nadaljuje: Za vselej! | A |
Tila odide v ozadje. VEHOVEC: Tako se je kri | spet | enkrat zakrohotala pameti in poštenju!- Pogleda | A |
skrito, mevžasto, nizkotno upanje! - Stopi | spet | bliže k nji.Ali vendarle, prosim te, vendarle | A |
HANA: Če pa oče ne pusti! - In tisti je bil | spet | tukaj, tisti Maks.Koliko je pa spet pil? | A |
je bil spet tukaj, tisti Maks. Koliko je pa | spet | pil?Stari tudi pije tam zunaj. | A |
spremenili, gospa... prav od srca me veseli, da sem | spet | prestopil prag te hiše... Hana odhiti na levo | A |
FRANCKA obstane, strahoma: Jezus, ali je že | spet | -? HANA stopi na stol in prižge svetilko | A |
34 . / KANTOR jo vzame v roko in jo postavi | spet | v kot; tišje: Da... saj je prišel z lova...Hipoma | A |
krilo prevezan bel predpasnik: Lužarica je že | spet | tukaj; kar sam se pogovori z njo, jaz je ne | A |
KANTOR: Kaj je torej? DELAVKA: Sprejmite ga | spet. | KANTOR: Če govorite o svojem možu, ste že | A |
Kantorju in Bernotu: Jaz upam, da bomo kmalu | spet | tako zbrani, pa ob bolj veseli priliki...Bernotu | A |
odide na levo. SODNIK: Ne zamerite, da vas že | spet | nadlegujemo s to neprijetno stvarjo, toda mislim | A |
če je taka... Torej ne zamerite, da prihajamo | spet | s tisto stvarjo...S tistim nesrečnim dogodkom | A |
pride. Oskrbnik se pokrije, pred durmi se | spet | odkrije in se vrne. OSKRBNIK: Po Bernota | A |
steklenico, roka se ji trese, postavi steklenico | spet | na mizo. KANTOR: Idi in napravi kosilo! | A |
zibalo; tvoj obraz se je zasvetil razločno, pa je | spet | utonil in se je spet prikazal.Prijela sva se | A |
zasvetil razločno, pa je spet utonil in se je | spet | prikazal.Prijela sva se za roko in sva šla hitro | A |
človek že pričakuje najboljšega, - ali takoj | spet | vse izgine. VRANČIČEVKA: Žalostno, res žalostno | A |
poskoči, zakolne hitro v strahu par molitvic in | spet | zadremlje.To je ista Mab, ki grive konjske zavozlá | A |
da bi bil resnica. Julija se prikaže | spet | ob oknu JULIJA Še tri besede; potlej lahko | A |
Oddalji se počasi. Julija se prikaže | spet | ob oknu JULIJA St!Romeo! | A |
St! Dajte mi lovčev glas, da | spet | privabi mi nazaj sokola.Odvisnost je hripava | A |
nit in izpustí ga časih, potegne ga na níti | spet | nazaj, in iz ljubezni mu ne dá svobode. | A |
žareče ozré z nebá, popije nočno roso in zemljo | spet | na novo oživí - nabrati moram zélišč in cvetic | A |
zbežal, ali précej . / . / stran 209 . / je vrnil | spet | nazaj se k Romeu, ki zdaj je bil začutil maščevalnost | A |
vendar besedo! ROMEO O, ti boš o prognanstvu | spet | govoril! LORENZO Dal bom tolažbe srcu tvojemu | A |
ti olajša težke dni prognanstva. ROMEO In | spet | in še prognan?Obesite filozofijo! | A |
zopet kvišku, zavzklikne: Tybalt! kliče Romea in | spet | se zgrudi. ROMEO Ko da bi ime iz smrtnega | A |
Ah, če tako računim, se postaram, poprej ko | spet | te vidim, Romeo! ROMEO zunaj Zbogom! | A |
In že oblečena? Oblekli ste se in ste legli | spet? | Nič ne pomaga, moram Vas vzbuditi. | A |
smo vas že. Mrmoljevki: Po tako dolgem času | spet | enkrat!... | A |
doktor, kako govorite? Jutri bodo tisti ljudje | spet | pri meni, če zapiha veter le nekoliko na mojo | A |
četrt in odide.) MENTEJ (sede in vzame | spet | časopis v roke.Pa še preden začne brati, se | A |
Včasih še preveč. MENTEJ To mi pa | spet | ne gre v glavo.Ogenj v leseni peči bi vendar | A |
vara z njo državne organe. MENTEJ No, pa | spet | toliko vem kot nič.Piskernik z leseno pečjo | A |
KOKALJ Pa ga še meni prinesi četrt. JOŽE ( | spet | kliče): Pepca! Pepca! PEPCA (prihiti): | A |
KOKALJ Prav ta dva. | Spet | imeni že naprej vse povesta. Mladič ostane neizkušen | A |
ANDREJ Piskernika pa doma ni bilo. Je šel | spet | za pogrebom. TONE Če je res šel. | A |
Pa kaj bi pravil. RADO Kadar pride prvič | spet | poslušat ‒.Polna ušesa mu jih nasujemo in še | A |
pa pravim, da se kar pod nosom obriši, če bo | spet | tako majhen in dober. KOKALJ (zagleda zanko | A |
in se oddahne): Ha-ham. (Prisluhne, hitro | spet | skrije stekleničko in vstane.)Kaj ga že nazaj | A |
zares ne, ljuba moja Elzica. (Jo poljubi in | spet | vdihava zrak skozi nos.) ELZA Saj sedaj tako | A |
oprezovat. (Odhiti.) ELZA (se prestopi in | spet | obstoji.Gleda za možem): Oprezuje in oprezuje | A |
Sram jih bodi. ( | Spet | pije.) PEPCA (Pride za njenim hrbtom): | A |
Sedaj se je umaknil. Pa ko vas začuti, bo koj | spet | tu. TONE Več si opravila kakor smo ti naročili | A |
Sedaj pa nisem slišal, kaj sta se menila. (Se | spet | skrije.) TONE in ANDREJ (prideta, gresta | A |
nič več Rado, Andrej, Tone in Francelj. ( | Spet | se odhrka.) Prijatelji! | A |
Sedaj jaz govorim. ( | Spet | se odkašlja.)Prijatelji! | A |
(jih ustavi): Stojte! RADO No, kaj pa je | spet? | TONE Na nekaj smo pozabili. | A |
dve, tri, štiri, pet. RADO in ANDREJ ( | spet | oponašata konjsko rezgetanje). FRANCELJ Že | A |
KOKALJ (se prestraši in obmolkne. Pa se hitro | spet | znajde): Kaj?Zanke, da kdo nastavlja? | A |
roke. KOKALJ Vse te protipostavnosti sta | spet | kriva Kovač in Vihra, ki imata lov v zakupu | A |
vščipnil gospodično Pepco ‒ TONE Dobro. ( | Spet | narekuje.)Nekoliko morebiti moreš moj neprijetni | A |
ELZA Se bo precej posvetilo. ( | Spet | mu jo pripelje.) KOKALJ Saj ne bom nikoli | A |
Herman. Fridrih HERMAN Veš ti, Fric, da sem | spet | s teboj prav nezadovoljen, prav popolnoma nezadovoljen | A |
grešil, oče. Rad bi vendar vedel, kdo me je | spet | obrekoval pri vas. HERMAN »Nič grešil?« | A |
Moj bog, kaj je zopet! Kako si mi | spet | krivičen!Niti besedice nisem o tebi govorila | A |
VERONIKA sramežljivo: Samo, da ne smete | spet | tako začeti govoriti, kakor mi govorite, kakor | A |
VERONIKA Smrt! | Spet | čakam na smrt svojega bližnjega! FRIDRIH Ha | A |
okoli in med potom sem bil namenjen Ostrovec | spet | enkrat pogledati, ko sem slišal, da tukaj tičiš | A |
zaničevanje je bilo le hrepenenje, da bi se mi | spet | povrnil s staro ljubeznijo. O, in ko pomislim | A |
Celje. VERONIKA O, prosim te, glej, jaz sem že | spet | pripravljena. JANKO Idiva. | A |
da porečete: ni vreden. FRIDRIH Zakaj me | spet | zasramujete, oče, in tu očitno pred tujci, svojimi | A |
Košir pozdravlja ženo. Na, glej, Tona, | spet | te bom gledal celo zimo... Tona. | A |
Zavrle. To bo pa | spet | denarja! Pečarica.Denarja pa. | A |
sem rekel Mihi, svojemu fantu, naj jo žene | spet | domov. Pa rajši čakam, da mi jo drugi prodajo | A |
Postavite se še. Košir. No dobro, ujna, da ste | spet | pri sebi...Nikar se ne ježite. | A |
zaklád! A v známenje lipa nad nami, Da pridejo | spet | ga jemát.« Trijé popotniki Gredó mi popótniki | A |
ugasne, Prikazni izginejo jasne ‒ In grad je | spet | pust in temán. Slikarjeva slika »Končáno! | A |
znana ti je hiša mala ‒ Kraj vasí tam bova | spet | obstala: Tebi ovsa za večerjo dajo, A najboljše | A |
godci godejo okróg života. A zunaj tam kakó | spet | s snegom mête In v divjem plesu vihra suče pête | A |
mimo gré tujec ves sladek, skesán ‒ Za Petra | spet | nova uganka ‒ sevéda! »Kakó pa, da téga preziraš | A |
česar želiš.« »Ob Móravi oča moj stari Tam | spet | mi je stopil na prag, In s praga se v daljo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |