slovo (101-200)

za prst in vodo. Trpljenje pa naj si vzame	slovo!	FANTOM Dve srci željni sta družbe, v svoji	A
samo boš za beljaka. Zato pa še ne jemljeva	slovo.	Je silno zadišala konjska dlaka.	A
somračnikom pa je tako in bo: beseda je in naglo je	slovo.	Beseda je in naglo je slovo in žalostno pokrajino	A
/ . / stran 48 . / Beseda je in naglo je	slovo	in žalostno pokrajino ojagnji. In žrtveno mi	A
Zatrese pod se moje nizke koče. V prijateljsko	slovo	in blagoslov delijo jagnjetovo sveto sol. Delijo	A
ejšnjega. . /\ .. stran 19 . \/ Težko mi je bilo	slovo	od očetovsko dobrega zdravnika in od sestre	A
kakor ljube stare znance, ki jih pozdravlja v	slovo.	Sledil sem njegovim kretnjam in besedam in se	A
naj se izvrši, jutri se pogovorimo dalje.« V	slovo	sem ponudil bolniku roko.Ta pa je z očitnim	A
je Otokar premagal. To je pomenilo dokončno	slovo	Madžarov od nadaljnjega prodiranja v slovenske	A
pospravila svoje stvari, mórala je misliti na	slovo	od mame, na vlak, na prihod v mesto.Krotila	A
od katerega je na tihem in za zmeraj vzela	slovo	poslednja človeška ladja. Saj, in kakor je stvar	A
odpust, a prav takó dopust, nazadnje pa še	slovo.	In to je bil pravi pomen, slovo.	A
nazadnje pa še slovo. In to je bil pravi pomen,	slovo.	Zdravnik je moral potrditi, da je zdravje odpuščence	A
bolj sama. Morebiti je odšla domov in jemlje	slovo	od rodnih gajev, od ženinega obraza.A njegove	A
Jetnik je hitro vstal, nepripravljen na takšno	slovo.	»Pojdi k nji in poglej,« je rekel in mu potisnil	A
dni! Zato ne morem reči, da je bilo najino	slovo	kakor tedaj, ko se razideš z nekom, ki ti je	A
nekom, ki ti je potreben kot dihanje. Najino	slovo	je bilo mučno, ker si ga nisva ne on, ne jaz	A
izbral si je mlajšo. Takó pa je bilo najino	slovo	klavrno.Ker pravzaprav ni bilo slovo.	A
najino slovo klavrno. Ker pravzaprav ni bilo	slovo.	Kajti to ni slovo, če 20. decembra določiš nekomu	A
Ker pravzaprav ni bilo slovo. Kajti to ni	slovo,	če 20. decembra določiš nekomu sestanek za 20	A
na pedal. Tako hitro in na videz neprizadeto	slovo	ga je prevzemalo.V tem sta si bila podobna,	A
naj mi nikar ne zameri, če sam ne pridem po	slovo.	’In res mu ne smeš zameriti, saj veš -	A
na zemljo ne! - se je zasmejala Brika in v	slovo	zakrilila z belima rokama. Pob je naglo	A
sta na peronu, ljudi ni bilo veliko in njuno	slovo	je bilo ganljivo.Martin je stiskal sivolasemu	A
VENCA POVIŠKAJA 89 . / . \/ . / To nenadno	slovo	bi sicer ne bilo nič posebnega, kajti prej ali	A
potegnil iz žepa rdeč robec in se glasno useknil za	slovo.	Venc Poviškaj se je vlekel skozi vas	A
drugi, kakor da bi tudi debeli žulji jemali	slovo.	Bernarda niso izpustili ne tisti dan	A
čas mrliški zvonček s stolpa. Bilo je namreč	slovo,	za nekatere, kot se je nasploh mislilo, za zmeraj	A
hip, ko sta si bila najbliže. Zmeraj se začne	slovo,	ko je krog približevanja sklenjen.Takrat se	A
mene, čeprav tudi zaradi sebe, potem te smem za	slovo	povabiti v Lafitte. Tam poje Lady Lili.	A
To je smel. Tako si je	slovo	tudi predstavljala.Otožno.	A
so slovesa po navadi takšna, kot se je tole	slovo	malo prej izteklo pri Rigbyju.Z naglim odhodom	A
sranje. Še enkrat sem pogledal tudi jaz njo, za	slovo.	Ob blindiranem policijskem vozilu onkraj	A
nerodno in neugodno se je počutil, ko ga je za	slovo	poljubila; sperma je imela slan okus... Prijatelja	A
komu svoj sklep, in preden se dan zazna, vzame	slovo	od očetove hiše in mirne vasi, kjer je užil	A
Miha, ali se mu je sanjalo, da je vzel Juri	slovo,	ali je res.Šel je klicat prijatelja, ki ga ni	A
Kako ljubo bi ji bilo, če bi njej dal Tone	slovo,	ne ona njemu, če bi se razjezil Tone in v jezi	A
motil v njegovih mislih. Gašper, ki je jemal	slovo	od samskega stanu in fantovskega življenja,	A
pogrebu, . / . / stran 76 . / ko je hči jemala	slovo	od svojega očeta, je vstopil nenadoma Bric in	A
spomin za dolgo časa, in Anka, kakor da bi jemala	slovo.	Tone se je spominjal starih časov, ko je sedela	A
Na predvečer svojega odhoda sta vzela fanta	slovo	od domačih krajev.Drugega jutra je povila Jerica	A
znance; posebno Toneta bi že rad videl.« Vzel je	slovo	od žene in otrok, od Gašperja in Jerice in prosil	A
začel odkrivati svojo krasoto in mu greniti	slovo.	Kako ljubko so mu greli srce sončni žarki, ki	A
dobrotniki. Potem pa je začel Strada jemati	slovo	z zatrdilom, da se vrne drugo leto spet in da	A
Gospod Strada pa je potegnil, ko je jemal	slovo,	iz žepa darilce za Andreja, v ličnem toku cevko	A
travnikih, mimo gozda, ki mu je mahal kakor v	slovo	s pisanim listjem, k materi v Šmihel. Povedati	A
Petan in sedal počasi k oknu, »bom vzel jaz	slovo,	ko postaneš ti Korbinka, ker bi se ne spodobilo	A
adijo, zbogom, pozdravljena!« jima je zaklical v	slovo	Petan in sedel spet za mizo. Ko je prišla Cila	A
železne rokavice. »Če pa padete v boju,« reče za	slovo	Petacij, »potem bodite brez skrbi: naredim vam	A
kadar boste pisali pismo, dali boste tudi meni	slovo.	« »Doboš ga, kadar hočeš, in čeprav danes.	A
omenil, če je deklica dobrega rodu, naj pa dá	slovo	svojemu vdovskemu stanu; z mlado ženo se bo	A
odšel grof; za njim pa je prišel Petacij po	slovo,	kajti naročili so mu, da se ima z oddelkom grofovih	A
179 . / Oh, kako tožen je ubogi mož jemal	slovo	od svoje žene, kako jo je spravljal, naj gre	A
in s Klaro proti jugu in pozno v noč je jemal	slovo	od svojih pijavk.Od same žalosti jim je zaspal	A
odpovedal se je soldaškemu stanu in vzel od njega	slovo.	Sicer je bil pa vojak od nog do glave in ko so	A
Po služabniku je poslal gospe svojo karto za	slovo	in ko je na dvorišču sedel na konja, bile so	A
ženina, akoravno je on včeraj skoro ves dan	slovo	jemal. Ko pride ritmajster, poskačejo vsi na	A
od doma veselo prepevaje: »Očetov dom! ti na	slovo!	Kdor ni za boljšo rabo, Naj var′je dom in babo	A
ENO NOČ NA KUMU Pasji dnevi so jemali	slovo.	Da bi jim ostala njih stara slava in da bi jim	A
po odhodu obeh starejših sinov, zato je dal	slovo	otroški brezbrižnosti in se je lotil dela.Prijel	A
In včerajšnji ne. K Mlakarjevim je hodil po	slovo.	Ah, slovo, slovo!	A
K Mlakarjevim je hodil po slovo. Ah,	slovo,	slovo!Kako strašno je bilo!	A
Mlakarjevim je hodil po slovo. Ah, slovo,	slovo!	Kako strašno je bilo!	A
ga je dušilo, a zatrl je bol, da ne bi bilo	slovo	za nesrečno mater še težje. ‒Z Bogom, mati,	A
spomin. Zadnji dogodki so drug za drugim oživeli;	slovo	od Minke, materina bol, ločitev od tovarišev	A
potrebna navodila, stisnil roko, in s tem je bilo	slovo	končano.‒ Mladi častnik je še enkrat pozdravil	A
odhodu na fronto in so vsakemu vojaku dale za	slovo	neko malenkost. Z naučenim smehljajem so sprejele	A
V Lacki romi je na skrivnostno Mariškino	slovo	spominjala samo še Halgatova violina. Deček	A
nepričakovanem olajšanju. Poiskala je torbico in me v	slovo	pobožala z vrhovi prstov po licu.Moral se boš	A
zabuhle obraze priklicalo prijateljevo nesmiselno	slovo,	se je v tem opoldanskem stišju polagoma zaredilo	A
se bo od nje poslovil pri avtobusu, in to bo	slovo	drugačne vrste in kakovosti, zvodniško in varljivo	A
se okoli zadnjih dni, že nekaj noči hodiš po	slovo,	tu temeljiteje, tam na hitrico, tu se razdihaš	A
torej množico, tako da je pogreb lepo uspel,	slovo	je bilo moško kratko, manj čustev in več krščanske	A
Po zajtrku se zahvaliva za postrežbo. Vzameva	slovo	ter odrineva:Radivoj k svojemu bratu, ki je	A
še vroče, ko se je poslovil pri izletnikih.	Slovo	je bilo kratko, ker svojega srca ni pustil pri	A
razvedrilu. Snoči je sklenil, da vsekakor da	slovo	samskemu stanu, kjer se uživa le polovičarsko	A
je dober kakor rodovitno leto. Ozrl se je za	slovo	nanjo.Zažarelo mu je lice, kakor bi gledal v	A
skobalil s prestola. Z leno prezirnostjo je za	slovo	dvignil roko k fesu.Potem je udaril navzdol	A
živa in zdrava zopet vidiva!« je mehko rekel za	slovo.	Kaludjer se je obrnil in mu podal roko.	A
dogradil most in prejel generalovo pohvalo. Njegovo	slovo	od Tuzle je bilo kratko. Posetil je Hrenove	A
Pretkan človek!’ si je mislil Vilar, ko mu je za	slovo	segel v roko.‚Takšni ljudje bodo v par desetletjih	A
minut sta se iztegala, zehala in ohala, jemaje	slovo	od nočnega počitka, potem sta se pričela oblačiti	A
od Kaliope. »Bajićeva mati nič ni prišla po	slovo	in tudi Danica ne,« je rekla.»Skrivoma so zapustili	A
videl, da se je poprijel resnega dela in je dal	slovo	zgodovini, kateri je očital že Salust pristranost	A
klopi so bili že prijatelji doma tolažili za	slovo,	da mu osem mesecev ne odide in še bo zakovan	A
nazadnje še v roke seči sovražna soseda in sta za	slovo	dobila dobrohotni svet, naj se vpišeta v plesno	A
storil, višji sili pa se moram ukloniti. Za	slovo	sem šel, da se zadnjikrat poklonim predsedstvu	A
v najlepšem prijateljstvu spodobno pesem za	slovo,	krčmar zapre gostilno in vsi se razidejo spat	A
IN NJEN BLAŽENI SEN 73 DRUŽINA BREZ SRCA 82	SLOVO	90 O TREH MICKAH, STAREJŠI, MLAJŠI IN NAJMLAJŠI	A
ni hči, to je kazen.« . / . / stran 90 . /	SLOVO	Dobri Smuk je brez druščine sedel v Šipljevi	A
prijateljski in županja je gospo nadučiteljevo za	slovo	celo poljubila; ali na ustni ali na lice, tega	A
bi ji znamenje, par besed bi ji rad rekel za	slovo.	Toliko let sta si bila tako dobra tovariša, tako	A
rada, saj mora želeti in slutiti, da pridem po	slovo,	pričakovati me mora, nič se ne bo ustrašila	A
in šla. »Fej te bodi!« je bil njen pozdrav za	slovo.	»Maram tvoj brinovec,« je za njo vpila Nanča	A
briše v predpasnik solze, otroci vihté očetu v	slovo	bele robce. Kapitan pa naslonjen na jambor odpluje	A
ali ženi tudi le mrvo besede ali pogleda za	slovo.	Kačarjeva je stopila na prag.	A
»S tem se ne ukvarjamo.« Pomigala ji je v	slovo	z glavo in izginila v kuhinjo. Poparjena je	A
določbah oporoke rajnega Korena. Bridko je bilo	slovo	od mame.Do laške meje ga je spremil gospod Kobilica	A
urada. Zapel mu je pevski zbor svoje ganljivo	slovo,	pa bi bil naš ded odkrit in z dostojanstveno	A
obstal in topotnil z nogo. »Ne boš me žalil za	slovo!	Le poberi se, sitost presita!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani