slovo (401-500)

Kmalu popoldne so odhajali Brnotovi.	Slovo	ni bilo gorko; Brnot je bil sicer malo vinjen	A
Objameta se in poljubita; Samorad pa mu za	slovo	pridene še tisoč frankov, strežnik ‒ prijatelj	A
moji duhovi. Vedno še velja rimskega Juvenala	slovo:	�t veniam corvis, vexat censura columbas’	A
v Ljubljano. Ko sem odhajal, pride Minica po	slovo.	Iz nedeljske rutice odvije štiri knjige, zlato	A
Te in še ene počitnice imam, potlej pa vzemi	slovo	od očetnega doma za vse žive dni in romaj v	A
ljubljansko mesto in za latinske šole. Solzno	slovo	od doma (katera beseda naj pomeni ves Bohinj	A
desnice treh mater v desnice treh dečkov po	slovo,	in tri levice na vozu brišejo solze iz oči.	A
so Melkijadu naložili na Gradu, in moral je	slovo	dati šoli in Ljubljani.Vrnil se je domov.	A
je bil žalosten, ker sem mislil na dom in na	slovo	od poslednjega znanca in od zadnje hiše v Bohinju	A
vljudno reče: ‚Voznik je prav zdaj prišel, a	slovo	od vas nam je tako težko.Odpovedal bom voz z	A
dodal znatno vsoto za popotnico. Ko sem jemal	slovo,	so mi stopile solze v oči. S trepetavim glasom	A
njeni novi povoljni možitvi; a Mlekojed je moral	slovo	dati življenju prav tisti dan, ko se je rešil	A
in vsak dan pred slovesom mu je bil težji.	Slovo	pa je prišlo prehitro. »Lovrè, lepo te prosim	A
Franca, Lojze in vsi so pa skrivali solze:	slovo	od brata je prišlo preveč iznenada.In kaj bo	A
napačen,« je bil oče kratek, ker ga je bolelo	slovo.	»Lovrè, sedaj se bom pa poslovil.	A
drugemu. Starešina je ravnokar začel jemati	slovo	za nevesto Almiro; zakaj bližala se je ura,	A
premaga. Ko pa je končal starešina svoj govor v	slovo	in sta vstala ženin in nevesta, da gresta v	A
odide Krilan v véliko mesto, v visoko šolo.	Slovo	so mu dajale hvaležne solze srečnih poročencev	A
Kaj te je strah, Radovan?« »‚	Slovo	sem upu, strahu dal’.Dobro je, da se juha ne	A
vred zadela. Kako rada bi vam podala roko v	slovo,	videla vas več ne bodem, a ne upam si pred vaše	A
in Radovan sama v sobi. Radovan je bil prišel	slovo	jemat od Mirodolskih, preden je odpotoval v	A
rada znala lepo govoriti, ravno zdaj; zdaj, ko	slovo	jemljem od vas in bi se vam rada, tako rada	A
se vam rada, tako rada, srčno zahvalila!« »	Slovo	jemlješ?« vzklikne Skalar prestrašen.	A
jemlješ?« vzklikne Skalar prestrašen. »Da,	slovo,	dragi gospod.Jutri zjutraj moram od tod.	A
si mi - to je bila zadnja beseda tvoja, moje	slovo	- da ti ne smem nikdar več pred obličje.To zapoved	A
na Štajersko k stricu, veš, kako sva jemala	slovo?	Meni se je trgalo srce, spregovoriti nisem mogel	A
njenem prijatelju, po njeni sreči, kateri je dala	slovo,	katera je zdaj izginila izpred oči.Srce se ji	A
bilo sonce skrilo za góre; odhajajočemu daje	slovo	čreda belih, z zlatom obrobljenih oblačkov,	A
skrije ga v gostem grmu. . / . / stran 39 . / V	SLOVO	V Gradu je danes vse živo; vse se suče in giblje	A
Brez opravka pohaja po gozdu. Težko mu je	slovo	od ljubih krajev ‒ še težja mu bo pač ločitev	A
temnó; z ljubo bova se ločila, grem od nje jemat	slovo.	Daleč pojdem v kraje tuje, znance pustil bom	A
hudo; ko v bridkosti srce poka solze naj sladé	slovo!	Zdrami, ljubica, se, zdrami, vstani, če mi spavaš	A
sem ga odprla. Vzel je v njem od mene zadnje	slovo!	Nikoli ga ne bom videla več.	A
Ko si mi pri odhodu zadnjikrat podal roko v	slovo,	ko mi je tvoje ljubo obličje izginilo izpred	A
pritisnil na srce? Srce mi je kipelo, ko sem stal,	slovo	jemaje, pred njim ‒ besede mi ni bilo iz ust	A
srcem nosila. Njej je z mokrimi očmi podajala	slovo	in ‒ tudi meni?Mene ni videla, mene!	A
čas, da se ločiva, brez pomude! Kratko, težko	slovo:	»Zbogom! Zvečer!«	A
Poljubi ta list, jaz sem ga poljubil; o káko	slovo!	‒	A
Sirota! Prišla je	slovo	jemat, po odgovor, oboje.Izročim ji tudi zate	A
več, da te vidim še enkrat, da ti podam roko v	slovo.	Čuješ, roko v slovo.	A
enkrat, da ti podam roko v slovo. Čuješ, roko v	slovo.	Glej, prijatelji si podajajo roko v slovo pri	A
v slovo. Glej, prijatelji si podajajo roko v	slovo	pri ločitvi.Ti si mi jo pozabil dati, ko si	A
mir, po katerem hrepeni vse človeško bitje.	Slovo	sem dal na veke upu in željam; saj z njimi ni	A
življenja. Ti si moje življenje in od tebe jemljem	slovo	na veke!Kar mi je ostalo dušnih in telesnih	A
prihitel bi k moji postelji podat mi roko v	slovo.	O, želela bi pač, da bi mi tvoje ljube roke zatisnile	A
trenutju tudi ti. Naj ti nosi moj pozdrav,	slovo	moje čez gore in čez doline. Milan, ne hrani	A
roke moje, ki ti jo z zadnjo močjo podajam v	slovo.	Ne múdi se predolgo na zemlji, kjer si zdaj vendar	A
dvignila tudi ta odlična narodna družba. Za	slovo	so trčili vsi njeni udje s svojim prvakom Hudolinom	A
huje ga je pestila gimnazija, zato ji je dal	slovo	in šel k nekemu trgovcu ali obrtniku.Odslej	A
govoril s Prešernom: »Sem dolgo upal in se bal,	slovo	sem upu, strahu dal. Srce je prazno, srečno	A
prijazno pomenkovali, si podajali kvečjemu za	slovo	roko; objemalo se je hembrano poredkoma, kvantalo	A
maši. Ko se začnemo razhajati in podajati za	slovo	roke, se zakrohota Vragovka: 𠆮 tako slovo je	A
za slovo roke, se zakrohota Vragovka: 𠆮 tako	slovo	je prazno, jaz bom naredila po domače, po gorenjsko	A
grozno težko sprositi, da je podal sinu roko v	slovo.	Cel teden po ločitvi je pijančeval in preklinjal	A
ginljivo je videti nevesto in ženina, ko jemljeta	slovo	od svojih dosedanjih prijateljic in prijateljev	A
životaril in katere so me prisilile, dati kmetovanju	slovo.	Po očetu sem podedoval dosti veliko razvlako	A
niso imeli nobene več. Na razpotju so jemali	slovo	najmanj četrt ure.Dekleta so se od konca nekoliko	A
slovnico. Čitali in tolmačili smo pri njem tudi »	Slovo	o polku Igorja« in nekaj strani iz Nestorja	A
prestrašila takega pesnikovanja in mi dala kmalu	slovo?	Drugim ljudem naklada bolezen velike stroške	A
jedi niti pijače, šele ko je podal materi za	slovo	roko, je dejal z globokim, v srce segajočim	A
smrtjo je rekel puščavnik hudiču, da naj mu da za	slovo	roko.Hudič mu pomoli roko, on pa jo zgrabi in	A
oči so ji stopile solze. »Prišla sem k vam po	slovo.	Mačeha me je zapodila z doma in jutri grem služit	A
vse, kje sta Kekec in Tinka. Še enkrat vzame	slovo;	potem pa se napoti čez gore k teti Nežari in	A
napisal Kristini, žalostno, razočarano pismo za	slovo.	To pismo je Kristina tridesetkrat prebrala.	A
smo vsi ljudje! Kdor pa ne želi, da mu poje v	slovo	in zadnje spremstvo stoletni zvon, pa naj nosači	A
bukev je bila polna ptičev, ki so mu peli v	slovo.	Ko so ga nesli na smrekovih vejah domov, so	A
/ VSEBINA DOMOVINA 7 MISEL 9 NAJLEPŠA ... 11	SLOVO	13 DOMOTOŽJE 15 VRNITEV 17 DOLINA POJE 19 SPEV	A
ima jih zemlja širna. . / . / stran 13 . /	SLOVO	Šepetajo temne jelše mi ob vodi: »Glej, lepo	A
zapustil nekdanji moj varuh, Tomaž, in da mi je za	slovo	še grozil?« »Gotovo ste storili kaj zlega ali	A
danes mu odrežemo roko; mislim, da bo zdaj dal	slovo	poeziji in ljubezni.« Tako se je čulo govoriti	A
pomagal s tem, da je čedadskim mestnim očetom za	slovo	rekel: »Gospodje, sprejmite mojo in moje žene	A
bili do goriške meje in treba je bilo vzeti	slovo.	»Zdravstvujte, grof Majnhard,« je zaklical stari	A
pustim izbičati,« je dejal Rajmondo zdravniku za	slovo	in za njim zaklenil vrata. XXX Zulejka je	A
je ihtela Polonica, ko je Rovan jemal od nje	slovo,	da nese samostanski dar petinšestdeset cekinov	A
službo, čim se vrne iz Rima, jo ni potolažila.	Slovo	je bilo žalostno, tako da se je moral Rovan	A
potepuh in se poboljšaj!!« Roko bi mu dal v	slovo	kakor prijatelju. Črna lilija 1 Tovorni	A
jo prijela za roko in rekla: »Prišel sem po	slovo.	Hvala ti za vse, Terezinka, in na svidenje!«	A
in visoka ob ženini postelji! »Prišel sem po	slovo!	Hvala ti za vse, Terezinka, in na svidenje!«	A
življenje kakor nevidni polip. Pričelo se je tiho	slovo	od minulosti in sedanjosti.V pozni uri brez	A
je ne zlomil? Sedel sem v gostilni in pil za	slovo.	Ko napoči zora, pričnemo nove dni.	A
kliče: »Alo, punčki moji, na noge, da vzamemo	slovo!	« Obe okrogli in rdečelični glavici s plavima	A
razreda, mahala skozi okno Dušanu in Metodu v	slovo	in drdrala z vlakom s postaje. Zorana je imela	A
belim nageljnom v temnih laseh. »Prišla sem po	slovo,	« je dejala s smehom »Bog te živi, Ciril!« Dala	A
življenje in da je ta nezadovoljnost in bolečina le	slovo	oslabelega in propadajočega telesa.Bliža se	A
kliče: »Alo, punčki moji, na noge, da vzamemo	slovo!	« Obe okrogli in rdečelični glavici s plavima	A
mi je bilo, kakor bi jemal od mene bogvekdo	slovo.	»Počakaj!« - sem jo ustavljal.	A
boš kdaj zabredel v take zadeve,« - mi je za	slovo	svetoval - »pa se jih poizkusi kmalu iznebiti	A
oknu in z blaženim smehljajem mahala z roko v	slovo.	Jezdila sva več dni, preden sva prispela	A
Miha Remec: Iksia ali	slovo	živostrojnega človeka Virtualna slovenska	A
Luin: www.omnibus.se/beseda) Iksia ali	slovo	živostrojnega človeka 00. 00...Naj se ve za	A
bodo stvari med nama jasne. Moj čas prihaja,	slovo	se bliža in rad bi ga veselo dočakal.Torej,	A
Najbrž je dokončno spoznala, da je prišlo najino	slovo.	Odložim kožuh in se ji približam.	A
v avtobus. Sedla je k oknu in mi pomahala v	slovo,	ko je avtobus potegnil. Mahal sem ji nazaj in	A
v svetlobi raztvarjanja. Dvignila je roko v	slovo	‒ nikoli se nisem vračala v tretje, sem pomislil	A
sinove sinaste, ki se mi nasmihajo in mahajo v	slovo.	Ne vem, ali se mi je slika potrojila zaradi solza	A
je še nekajkrat živo zamahnil s sabljo in za	slovo	nam je salutiral.Tako smo ostali brez šolskega	A
lahko rokovala. Seveda bi bilo to tudi moje	slovo.	Od medveda in od tega bedastega življenja.	A
kristalih zamrzlega snega, ko je jemal Kodrân	slovo	od svojih znancev v Lesnicah.Opravil je že vse	A
Kodrân odhaja, in pričakovali so ga, da pride v	slovo.	Kakor prvi dan, ko je prišel Lovro v	A
jih je sama napravila za novega odhajača, za	slovo	pa mu je še rekla: »Zdaj greš v boj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani