»Vieni amor, bianca stella,« je nato zapela. Ona je bila pospravila svoje stvari, mórala je misliti na slovo od mame, na vlak, na prihod v mesto. Krotila se je, da ne bi vzrojila, dušila v sebi vsako misel nanjo, a ogledalo je bilo skoraj ob oknu, in tam zunaj so bili ljudje.