nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Potlej zaviješ stran od ceste, v breg se zaženeš, proti rodnemu domu, kajti sonce hitro napreduje in žari zdaj vse hribe in vršičke, čas je, da pohitiš. Počitnice se nagibajo h koncu, njihovega zatona ne moreš preprečiti, posreči se ti, da jim zbiješ še nekaj dobrot, to je vse, mušiš se okoli zadnjih dni, že nekaj noči hodiš po slovo, tu temeljiteje, tam na hitrico, tu se razdihaš, tam se osvežiš, spajaš telo in duha, pripravljaš se za dom, ker veš, da je dom nate pripravljen, opozorili so ga nate, na tekočem je o tebi, obveščen te pričakuje, vendar se ti spoj telesa in duha ne posreči več. Ko si bil majhen, si nekoč nesel očetu hrano v drvarsko bajto, oče ti je z rokami in usti dopovedoval pot, kje se moraš odcepiti in kdaj zaviti v to, kdaj v ono smer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani