roža (101-200)

Cvetnè perjanica na školjčni glavi je panjska	roža	v dihu, ki prestrežen od smrti bo in nošen za	A
poti najini v pomlad vsaksebi sta si jezik,	roža	spola. Z berači in pri vinu in pri kruhu poizvedujem	A
povabi v svoje bivališče. Vsaksebi sta si jezik,	roža	spola kot dva dogodka z lovorom in mečem, dva	A
Zdaj v ojnice zdaj v lastovičja krila kot	roža	cintara umolknem nem. Zaprežen sem voščena rogovila	A
63 . / Zapoje kot na kmetih tanka šiba in	roža	udolomka srhkolistna pripelje rokove in drafne	A
Jaz na kolena padam, on stoji. Domneve	roža	polni tatrman. Drugje in drugič šel na nož je	A
ki je osnova, je v mrtvem kotu in oni, ki je	roža,	je zasenčen ... ... od tukaj, kjer stojim, se vidi	A
luknjicami na vrhu. Iz njih je zarana brizgala	roža	tenkih curkov, pod katere je bilo treba pomoliti	A
luknjicami vsenaokoli, iz katerih pred svitom brizga	roža	tenkih curkov, ko morajo do pasu nagi podstavljati	A
glasov in tujih rok. Najbolj se je upirala	Roža,	ki je bila šele prvesnica, mlada in močna.	A
zažarel na Matičevih zagorelih prsih. »To je res	roža	zate!« je rekla, se dvignila na prste in ga	A
začudila in uprla roke v boke. »Matic, to pa je	roža!	« Matic se je ponosno nasmehnil in se	A
skromna rdeča rožica. Ta metuljček in voščena	roža,	ki jo je imel zataknjeno v gumbnici, sta pričala	A
/ . / stran 92 . / MED DRAČJEM VZCVETI	ROŽA	Nekaj ženskega ti zapleše pred očmi, mehkega	A
Popescu je transilvanski vampir. Irene je nekakšna	roža	sramežljivka, mimosa pudica, Peter je francoski	A
boju in nobena roka ga ni kropila in nobena	roža	ne rase na njegovem grobu.Mene pa naj bi tudi	A
in šaljivo pogleda Anico, ki je rdeča kakor	roža	povesila oči in zgibala beli predprt.Z veselim	A
stran 42 . / v belem stišju poka led ledena	roža	dela cvet sneg se ulega na poti in še sneži	A
mežikajo kadar rože plešejo kdor se z njimi zavrti	roža	biti si želi mnogi potlej jokajo mnogi potlej	A
jokajo mnogi potlej stokajo vendar tu rešitve ni	roža	je le kdor cveti vrtnice odcvetajo tiho se obletajo	A
sanje se ponavljajo tudi ti boš skoraj star	roža	boš in boš vrtnar glej globoko je nebo beli	A
Feri Lainšček: Namesto koga	roža	cveti Virtualna slovenska knjigarna BESeDA	A
Luin: www.omnibus.se/beseda) Namesto koga	roža	cveti, na mesto koga sem jaz ‒ katera roža najbolj	A
koga roža cveti, na mesto koga sem jaz ‒ katera	roža	najbolj diši, čigava pesem rabi moj glas? Če	A
tudi zdaj molčala. Halgatu se je zdela kakor	roža,	ki tiho rase in nato tiho tiho vene.Pestovala	A
Četrta knjiga 1. Namesto koga	roža	cveti, na mesto koga sem jaz? je k violini	A
8. Namesto koga	roža	cveti, namesto koga sem jaz? je k violini pripeval	A
ni vohal. A zagotovo ni tako dišala nobena	roža.	Nobena dobrota.	A
Feri Lainšček: Regratova	roža	Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko	A
sam od sebe. »Sonce!« je dahnila regratova	roža.	»Tako bleščeče in tako ogromno sonce!« se ni	A
ali sem tudi zares lepa?« »Lepa si, regratova	roža,	« ji je odvrnilo sonce.»Si tako majhno, krhko	A
morala živeti!« . / . / stran 6 . / Regratova	roža	je sklonila glavo in se ozrla naokoli. A koder	A
raje imela krila. »Dober večer, regratova	roža!	« jo je tedaj nekdo pozdravil z blagim glasom	A
sem tako zelo sama,« je vzdihnila regratova	roža.	»Le kamni so tu ob meni, ki noč in dan spijo	A
prosim, še ne odhajaj!« je vzkliknila regratova	roža.	»Še toliko tega bi te rada vprašala.«	A
resnično srečo.« . / . / stran 11 . / Regratova	roža	se je zazrla v globoko nebo in je vse do jutra	A
sploh ne slišiš?« je bila nejevoljna regratova	roža.	»Le kako si lahko tako pogreznjen vase?«	A
« »Čuden tip, res,« je zmajala regratova	roža.	»Nekaj strašnega se mu je moralo nocoj zgoditi	A
Nikar, ne, prosim!« se je prestrašila regratova	roža.	»Kaj?« se je zdrznil fant.	A
pa res rekla,« je vzkliknila. »Jaz, regratova	roža...	«	A
« »	Roža?	« se je zdrznil in dvignil pogled.»Glej, pa res	A
veš, da mogoče sploh nisem navadna regratova	roža,	« je zaklicala za njim.»Ker sonce mi je reklo	A
»Samo, če boš zamižala.« Regratova	roža	je zamižala in ni niti čutila, ko jo je prijel	A
toplo dlan in je bila tisti hip najsrečnejša	roža	na svetu. Nesrečni fant se je z naglimi koraki	A
stran 18 . / »Dobro, nisem je srečal, ker	roža	se pač ne sreča,« se je samo še bolj zmedel	A
se ji pač ni zdelo več vredno? A regratova	roža	ji tega niti ni tako zelo zamerila. »Prav lepo	A
. / stran 20 . / »Dober večer, regratova	roža!	« jo je tedaj nekdo pozdravil z blagim glasom	A
ljubi,« je sramežljivo skomignila regratova	roža.	»Če pa ne, pa bo tudi prav.	A
vseeno hvala.« . / . / stran 22 . / Regratova	roža	seveda ni mogla vedeti, ali je luna mladima	A
zastora. »De, de,« se je zdrznila regratova	roža.	»Res sem rekla sonce, ampak nisem tega rekla	A
da sem še na hece?« se je zasmejala regratova	roža.	»Taka stara gospa sem, ti pa: frizura!	A
je zahahljala. »Le kam naj si to taka stara	roža	dane?Ampak, do smeha si me pa le spet spravilo	A
glej, Romeo!« je zaklicala. »Najina regratova	roža	se je spremenila v regratovo lučko.« »Glej,	A
»Meni se zdi povsem naravno, da regratova	roža	iz cveta zrase v regratovo lučko.V njej pač	A
speči ženi. . / . / stran 509 . / »Etel-leben,	roža	libanonska ...«	A
nisi rogala, ko sem te snubil. Etel-leben,	roža	libanonska ‒ he-he-he!« »Idi, Sami, in ga reši	A
ampak v kočiji, le v kočiji - drugače ta žlahtna	roža	ne!« Dočim je Ivanka z dečkoma presedela	A
pa razgovora, drugače ji jezik usahne, kakor	roža	brez dežja. Pa mi je prišla v misel hišna gospodinja	A
temne ovire in se povzpne do sinjega sonca. Taka	roža,	slavna gospoda, sedi nocoj v naši sredini!(Klici	A
gospoda, sedi nocoj v naši sredini! (Klici: Živio	roža,	živio)!‒ Slavna gospoda!	A
nasmehnil in dejal: »Nak, presveta mi majka,	Roža	Marija, kako sem vesel!Kakšen red, kakšna kultura	A
je računil v koledarju, kdaj bo storila krava	Roža,	ona se je brezdelno opirala na laket. Ko je	A
odsekana klada, ti pa kakor v grajskem vrtu utrgana	roža.	Kar sva, to sva.«	A
pošteno podprl za pot v planino. Ko je prizvonila	Roža	iz hleva, je šla najprej h koritu, da se odžeja	A
vaška goveda, določena za planino. Ko se je	Roža	napila, je krenila prva na pot.Zvonec na vratu	A
stran 24 . / »Ko se krave odpočijejo, bo cika	Roža	precej pokazala pot, po kateri se vrnemo h koči	A
Ni ga bilo. Cika	Roža	se je namerila proti vodi.Pit je šla.	A
junice in seveda tudi jaz. Ko so se odžejale, je	Roža	šla čez most preko Završnice, za njo vsa čreda	A
čreda z mano vred, ki nisem več vodil. Vodila je	Roža.	Ob desni Završnice je bila vrsta pokošenih rovtov	A
Prve debele kaplje so že padale.	Roža	je vzdignila glavo, se naglo obrnila proti velikim	A
Debelo uro smo bili v tej stiski, preden je	Roža	zamrčala, odrinila gnečo krog sebe in odšla	A
a Brčona še od nikoder. Vodila nas je vse	Roža.	Ko je ta zavila v ozko strmino, sem začel klicati	A
žagi smo vedrili in žganje pili. ‒ Hej, hej,	Roža!	‒ Žganjče kot rozolija!Hej, hej, Roža!«	A
hej, Roža! ‒ Žganjče kot rozolija! Hej, hej,	Roža!	« Zavili smo s čredo kvišku v strmino.	A
bil najrajši utrgal in dejal za klobuk, taka	roža	se mu je zdela. Vtem ko sta že tretjič šla v	A
svojim sinom Jezusom pettisočkrat! O Marija	roža,	bodi počaščena s svojim sinom stotisočkrat	A
rajnike svete maše ‒ bleda, od slane poparjena	roža.	»Bolna si,« sem ji rekel.	A
telesu, med veselo razcvetelimi rožami, sama	roža	brez življenja. Epafrodit je gledal za njo,	A
izza katerega je gledala njena lepa glava kakor	roža	iz temnega grma. »Le nobel,« je spregovor	A
učakali takega paradiža. Zakaj za paradiž je prva	roža	ljubezen, in to taka ljubezen, ki ni samo na	A
pomagal Luciji z voza. Lucija je bila kot	roža.	Vsa cerkev je pri poroki strmela vanjo in najbolj	A
domov, ti, Veronika, se pa naspi, da boš spet	roža	...Veste, ves dan je tekala po mestu,« je teta	A
Še nikoli te nisem videl, da ne bi bila kot	roža!	« se je Rudi tako iznenada oglasil v njuno nemo	A
Dekle je ob tej ljubkujoči besedi zardelo ko	roža	in v zadregi mencalo svoj predpasnik, oče pa	A
upognjena glava, na ustnicah tih smehljaj; kakor	roža	je Anka sredi polja, kakor mak, zakaj pisano	A
-- od bogvé kedaj in na bogvé koga; uvenela	roža,	na kateri je še ostal lahen duh prejšnjega vonja	A
svojim lepim boječim smehljajem ... To je tista	roža,	-- polovica listov je že odpala in drugi so	A
pohojene, v blato poteptane ... Na hribu se sveti	roža	čudotvorna -- dalje!...	A
sredi travnika; v visoki travi velika živa, bela	roža;	slamnik se je zibal, sam kakor bel metulj.Ko	A
nekdaj in ki ga je od nekdaj slutila. Tako kakor	roža	v gorki sobi se je razcvetela njena duša, ko	A
Malči, dokler se ni razcvetela njena duša kakor	roža	v topli sobi. Zdaj je odprla oči in se	A
potom in s človeško krvjó, pa vendar ne raste ne	roža,	ne jablan, le trpljenje brez konca in brez rešitve	A
pijano. . / . / stran 127 . / ”Pleši z menoj, ti	roža	gartroža!“ je pograbil Anko prešeren fant.	A
palcem in kazalcem, zamahnil je dvakrat z roko in	roža	je zletela preko dvorane na tisto stran, kjer	A
beli bluzi, z mogočno frizuro. Na tla je padla	roža,	prišel je natakar in jo je pohodil. ”Hudodelec	A
vezana halja je trepetala na tvojih belih udih in	roža	je vzcvetela, kamor so pogledale tvoje smaragdne	A
Poklonil se je, napol iztegnil roko, bahata	roža	je vztrepetala. ”Liza, prišel sem, kakor	A
travica in bolj dopadljiva nego cvet na vrtu,	roža	med rožami ...Zato sem sklenila, da ne porečem	A
telovnik; tudi rokavice so bile bele in bela	roža	je bila v gumbnici. Kje je pero, da bi opisalo	A
sloko telo in bujne lase ... ker namreč vé, da je	roža	lepša nego kopriva in zatisne oči in zacvili	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani