Slutnja je bilo to upanje, nemirno kakor slutnja, pojemajoče, zdaj visoko plapolajoče, sosed obupu in pričakovanju... Tako ga je čutila Malči, dokler se ni razcvetela njena duša kakor roža v topli sobi.
Zdaj je odprla oči in se je ozrla na nebo, ki je vabilo in se je nasmehnila...