nova beseda iz Slovenije

roža (401-500)


njuna so se srečala en trenutek. Rdeča kot      roža      izvila se mu je deklica in, ne več ozrši se  A
20 . / V Na planini je cvela divja planinska      roža.     Vzrastla je na strmem robu, kamor ne stopi nikdar  A
skrevljani borovec. In tu je vzrastla lepa planinska      roža,      sama v samoti. Ni ga bilo vrtnarja, ki bi jo  A
‒ Ni bila      roža,      ne ‒ mlad fant je bil, raztrgan je ležal na  A
Tega ni vedel. To je bila      roža,      ki je vzrastla na skalnem, samotnem robu, roža  A
roža, ki je vzrastla na skalnem, samotnem robu,      roža      poezije ‒ katera pa je pogrešala skrbnega vrtnarja  A
Prijateljstvo je ležalo za nama kakor zvenela      roža      v cestnem prahu. Bile so nove volitve.   A
dvojico: ona kakor . / . / stran 24 . / nežna      roža,      ki jo je oživilo majnikovo sonce; on kakor bohotna  A
zlato, steklena pena diamant in osat mu je ‚     roža      mogota’, tista čarobna cvetka na Triglavu, s  A
na tla zakonske vsakdanjosti in onda se tista      roža,      ki je obetala toliko blaženih zakladov, pokaže  A
podaljša za nekaj stoletij. Odsihdob nama je bila      roža      mogota navaden živež. Kapljica ali prašek zadošča  A
modrijanu; obleka mi je medvedja koža, živež tista      roža.     Več ne potrebujem.  A
razodel, da na Triglavu raste neka posebna      roža      in na tej roži se pase čudna zlata mušica, ki  A
razodevala angelčke in Boga. Metuljček in pisana      roža,      jaslice in božji grob ‒ vse jih je domikalo  A
možakar zardel. . / . / stran 113 . / »Kot      roža!     Ta bi bila za mojo domačijo!« ga je prevzemalo  A
vedel, zakaj je ne more izbrisati iz srca. »Kot      roža      bo v hiši!« ga je dražilo in kar čutil je, da  A
ugajalo življenje v zdravi Rožni dolini. Kakor      roža      je rastla in se razcvetala.Kazala pa se je v  A
pas, a polnega života; krasno razcvela, žarna      roža,      preden se ji začne osipati spodnje perje.Črni  A
kako je lepa moja kraljica, moja Zora! Kakor      roža      med osatom!Ne roža, bela je kakor lilija in  A
Kakor roža med osatom! Ne      roža,      bela je kakor lilija in čista in nedolžna kakor  A
lepša bodeš od dne do dne. Razcvitaš se kakor      roža      o mladem poletju.Ves moški svet bode obračal  A
pa kaka druga taka pomoč. Na Gorjancih raste      roža,      ki ozdravi gadov ugriz hitro in popolnoma.Kos  A
tam za ograjo, no, reči moram, da je kakor ona      roža,      ki se razcvete meseca rožnika na Pavlekovem  A
Josip Vandot:      Roža      z Mucne gore Virtualna slovenska knjigarna  A
Čudna reč je na Mucni gori ... Taka      roža      tam raste ... Joj, kako čudna!Še nikoli nismo  A
‒ »Tam zadaj raste čudna      roža,     « so skoraj šepetali otroci. »Oh, skoraj se ne  A
A slišal sem o nji, že mlad slišal ... Ta      roža      se imenuje rožaponoža. Vsakih sto let zacveti  A
jo je gledal, tembolj mu je bila všeč samotna      roža.     Kar oči so se mu svetile ob misli, kako bi se  A
Čudno se mi zdi to. Kako more      roža      prinesti nesrečo, uboga roža? Hm ...  A
to. Kako more roža prinesti nesrečo, uboga      roža?      Hm ...  A
Saj nazadnje le ne bo nič res.      Roža      je roža, kaj pa več? Pojutrišnjem je nedelja  A
Saj nazadnje le ne bo nič res. Roža je      roža,      kaj pa več? Pojutrišnjem je nedelja, in v nedeljo  A
bodo vsi otroci zijali za mano ... Samo, če mi      roža      ne ovene do takrat?Lepo sem jo postavil v vodo  A
postavil v vodo in sem skril lonček v drvarnico.      Roža      bo v nedeljo še vedno sveža, kot je danes ...  A
po rožoponožo, ki jo je imel tam v lončku.      Roža      je bila še sveža, in Gab jo je skril pod suknjič  A
rekel, če bi se postavljal z nageljnom. Takale      roža,      ki ni vredna, da bi jo dal kravi v jasli ...Proč  A
A kdo je vsega tega kriv? Tista nesrečna      roža,      ki sem jo utrgal oni dan.In bogve, če bo zdaj  A
preklicane rože, tiste rožeponože. Ali je bila tista      roža      toliko vredna, da moram trpeti tak mraz zaradi  A
Na rožo se jeziš? Pa vedi, da      roža      ni nič kriva.Kriv si ti, samo ti!  A
lahkoveren!« je dejal. »Kaj ti more storiti uboga      roža,      ki se niti z mesta ne more ganiti?Roža je vesela  A
uboga roža, ki se niti z mesta ne more ganiti?      Roža      je vesela, da more rasti in srkati tople žarke  A
more rasti in srkati tople žarke božjega sonca.      Roža      ne pozna hudobije, še manj maščevalnosti!Zato  A
Vraže so to, fant, samo vraže. Ne      roža,      ampak tvoj prestopek, tvoj greh se znaša nad  A
na Mucni gori. Stari oče je trdil, da tista      roža      prinaša nesrečo; a Gab mu je ugovarjal in trdil  A
morje. Zelena bilka se ziblje in koplje v njem,      roža      sanja in kima s povešeno glavico, mak maje svoje  A
žarečo glavo sredi žitnega polja, o kako lepa je      roža      zlatica, ki gleda iz pšenice, o kako prekrasna  A
Živi, živi, živi, spomlad živi, sonce živi,      roža      in plevica živi, mladost in veselica! Mi vsi  A
Njen pas, vidim ga, kako je tenak in bela      roža,      deviška mirta v temini njenih las se trese.  A
in moje dekle. Prst bo iz nas in kamen, ali      roža      in drevo, ali metulj in ptica. Krčmar je vstal  A
mladih in polnih prsih se neznatno giblje enaka      roža.      Profesor se ustavi nekako v sredi sobe, obrne  A
oba uhlja. Gorita mu kakor mlademu petelinu      roža.     Stoji, gleda v tla, vrta s paličico v trotoar  A
Rečem ti: cvela ti je Marijanka takrat kakor      roža      maja meseca.To ti je bila vitka kakor vreteno  A
Angel, ti si čarovnik. Odkod sveža zelenjava in      roža      na mizi?« se čudi Iksia in začne jesti. »Vrtnarim  A
Vide; cvetela mu je ta ljubezen ljubezniva kot      roža      in razpredala koreninice v vseh čutnih in miselnih  A
lepše, kakor se razcveta in rdi žlahtna vrtna      roža,      če jo zalivaš tako vestno in marljivo, kakor  A
se je odkašljal in jel zamahovati z rokama. »     Roža      jeruzalemska, tvoj prijatelj te pozdravlja z  A
Naenkrat je padla naši Koprneli tista rdeča      roža      v vodo. Ko sem to videla, sem jo hotela rešiti  A
usti se mnogo dogaja. ◆ Med dračjem vzcveti      roža.      ◆ Med dvema stoloma se je usedel na tla.   A
prično na glas smejati, rekoč: »Bedak, klas ni      roža!     « Kralj že od daleč zapazi med fanti mladeniča  A
prijetneje zadiši ko vsaka še tako dišeča vrtna      roža.     Te rože pridno sadite, še marneje jih plevite  A
Moja otroka sta dve nogi. Sta ena      roža.     Razdvojena bi umrla.  A
tebi, ko dan ne zadiši, kot si pričakoval, ko      roža      ovene, ker je smrt neizogibna, ko nebo drhti  A
. / stran 37 . / Srečanje Danes postani      roža      ali misel sredi neskončne prostranosti. V njej  A
barvo svojih oči in se razglej ... In, ko boš      roža      ali misel, se boš srečal z vsem in z mano.   A
ji je dobro v tek in cvetela je kakor gozdna      roža.      Zadehtela je vaškim fantom in grajskim logarjem  A
v gozdiču. Bilo je takih, ki so bile kakor      roža,      ki se je ravnokar odprla v rosnem jutru.Vesele  A
zaman cvete pomlad. Kaj je vrtnarju žlahtna      roža,      če mu je koristno kuhinjsko zelišče potrebno  A
edino moje. Zraslo je iz mojega telesa kakor      roža      iz zemlje, s svojimi prsmi sem ga hranila in  A
razcvete v našem srcu kakor čudovita rajska      roža      in kakor srebrn studenec se razlije milina v  A
vsadila. Pri priči je pognala velika, lepa      roža.     Malo je spominjala na tulpiko, vendar je imela  A
hrstnilo in popek se je razpočil; videla je, da je      roža      v resnici tulipan, kakor ga lahko vidiš povsod  A
Plesalka pa je vsa zgorela, ostala je samo      roža      iz mačjega srebra, vendar črna kakor oglje.  A
da bo preslišala Vrtničino pripombo. »Še ena      roža      je na vrtu, ki se lahko premika kot ti,« je  A
in jetičnikom, in tam je rasla najčudovitejša      roža,      tako ustrezno poimenovana trava Parnasa; po  A
namreč vzide in njegova pripeka travo posuši.      Roža      v njej ovene in lepota njene zunanjosti izgine  A
agresivnem krču, cilj in obzorje sta irealna,      roža      čudotvorna je bedast, spačen madež. Človekova  B
POROČILO Z ROBA . / . / stran 95 . /      Roža      življenja, roža smrti Ali je mogoče o molku  B
. / . / stran 95 . / Roža življenja,      roža      smrti Ali je mogoče o molku govoriti?Molk  B
ta citat, ki ga je na letaku natisnila Bela      roža     .Seveda, Aristotel, O politiki.  B
poimenovati stvari z njihovimi imeni. Če rečemo bela      roža,      mislimo na življenje.Kaj drugega kot življenje  B
temo molka in svetlobo zvoka hkrati. Bela      roža      je zavest o stvareh sveta in utrinjanje te zavesti  B
in utrinjanje te zavesti hkrati. Je še zmeraj      roža      življenja, a tudi že roža smrti.Nema roža govorice  B
hkrati. Je še zmeraj roža življenja, a tudi že      roža      smrti.Nema roža govorice, nevidna roža podobe  B
zmeraj roža življenja, a tudi že roža smrti. Nema      roža      govorice, nevidna roža podobe, neslišna roža  B
tudi že roža smrti. Nema roža govorice, nevidna      roža      podobe, neslišna roža zvoka, vse hkrati.   B
roža govorice, nevidna roža podobe, neslišna      roža      zvoka, vse hkrati. Maribor, marec  B
sadje; v njegovem vrtu se pod njegovo roko divja      roža      in drugo cvetje veliko lepše razvija.Zlepa ali  B
da tej roži pripada posmrtno življenje.      Roža      se svojega bivanja verjetno ne zaveda niti na  B
življenja v drugega. Navsezadnje ‒ odkod dobi      roža      svoje lastnosti?Iz genetskega zapisa v semenu  B
genetskega zapisa v semenu rože. Torej ima tudi      roža      nesmrtnost, ker se plod njenega bivanja rojeva  B
in estetske vrednote vesolja. Slika, knjiga,      roža,      pokrajina, ... vsebujejo vrednote kot na primer  B
zaradi sporočilnosti (knjiga) ali estetike (     roža,      pokrajina), manj zaradi mase, velikosti ali  B
izrazna vrednota rezultat snovnih variacij (     roža,      pokrajina, knjiga, ...).Celo glasbe kot primera  B
pohodil je krizantemo, v obraz ga je udarila      roža.      ”Kruha!“   B
zagrizel je v rožo, ki se mu je smejala v obraz.      Roža      je bila strupena.-- -- -- -- -- -- -- --   B
grede so zrahljane za plevel, in če vzklije      roža,      uvêne pred čarom. Leta 1895. je predaval  B
nepotrebna. On praša, kaj pomeni tista uvela      roža,      ki leži pred pesnikom, samim in zapuščenim,  B
mrtve dekletove ljubezni in mrtve sreče uvela      roža      ...In tá roža se je morala omeniti v zadnji kitici  B
dekletove ljubezni in mrtve sreče uvela roža ... In tá      roža      se je morala omeniti v zadnji kitici, zakaj  B
Upodobitve 53 Zlati rogovi 63 Divji lovec 73 Čudežna      roža      80 Simbolične živali 89 Izvirnost Zlatoroga  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA