nova beseda iz Slovenije

Gustav Šilih: Beli dvor, poved v sobesedilu:

Gostje so raje z odprto dušo uživali ob pogledu na belodvorsko kotlino, njene z dninarskimi hišicami posejane holme, temačno Koželjsko pogorje v ozadju, pestro, z zlatorumenimi lisami prepredeno tkivo dolinskih tal, kolikor jih niso zakrivale razvaline, in na mogočne stožce gora, ki so se v svetli sinjini, kakor dim mašnega kadila, bočili proti poletnemu nebu in ga ločevali od ostalega sveta za seboj.

Poleg domačinov so sedeli pri mizi sami prijatelji: gospod Urbančič, zdaj nadučitelj v bližnjem Šentjerneju, s svojo prijazno mlado žensko, ki jo je bil pred letom dni odpeljal na svoj novi dom, vsi Kotnikovi, katerih zvesto sosedstvo je bilo teti zmeraj zanesljiva opora, in petorica dijakov iz Zalesja, ki se je bila nekoč udeležila raziskovanja votline in s katero je Lovreka že od poprej vezalo iskreno prijateljstvo. Oni so prinašali v družbo razigranost in dobro razpoloženje, prepevali so in se šalili, dražili ženske, najraje brhko Polonico, ki je urno tekala v kuhinjo, odkoder se je vračala s samimi dobrotami.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA