Gospodar je držal klobuk v rokah in povpraševal, s čim sme postreči; gospodinja je hotela takoj pokazati prostore, namenjene tujcem, hvalila njih sončno in senčno lego, vodo v hiši, izborno mleko in ne previsoko ceno; otroci so se držali matere in skrivali za očeta in gledali imenitnega tujca; iz kuhinje je prihitela izpodrecana dekla, in hlapec ni utegnil odložiti vil, ko je tekel v vežo. Petan je prijazno kimal vsem skupaj in stisnil roko vsakemu posebej; menil pa je, da je prišel samo po ključe do Petanove koče, ker zdaj je on gospodar, Jože iz Ljubnega.